Dvoboj s Tonyjem Fergusonom, predvsem pa povratni s Conorjem McGregorjem in še mnogi drugi, v katerih bi sodeloval eden najboljših borcev vseh časov Habib Nurmagomedov, so bili še pred dnevi na vrhu seznama želja ljubiteljev mešanih borilnih veščin oziroma organizacije UFC. A zdaj se bodo morali za vse skupaj obrisati pod nosom. Potem ko je 32-letni Rus ali, če želite, Dagestanec, tudi v svoji zadnji borbi v le njemu lastnem slogu v drugi rundi premagal Američana Justina Gaethjeja in znova ubranil šampionski pas v lahki kategoriji, s čimer je ostal neporažen, vknjižil pa je že 29. zmago v karieri borca mešanih borilnih veščin, je namreč sledilo šokantno, nepričakovano razkritje…
Nurmagomedov je padel na kolena in zajokal, ko je zbral misli, pa je v čustvenem govoru napovedal, da je bil to njegov zadnji dvoboj, saj nepreklicno končuje svojo kariero. »Nobene možnosti ni, da bi se v oktagon še vrnil. To sem po očetovi smrti obljubil mami in s tem je zgodba zame zaključena. Ostal sem neporažen, vse, kar želim, je le še to, da me UFC na lestvici 'kilogram za kilogram' (približni prevod in v naše merske enote pretvorjena fraza 'pound for pound', ki pove, kateri borec je najboljši ne glede na težnostno kategorijo, op. p.) najboljših borcev uvrsti na prvo mesto,« je ob številnih zahvalah vsem, ki so v njegovi karieri igrali pomembno vlogo, povedal Habib Nurmagomedov, čigar oče se je po številnih zdravstvenih zapletih po operaciji srca med pripravami na zadnji dvoboj okužil še s koronavirusom in julija preminul pri komaj 57 letih starosti.
Dvoboj proti medvedu
Prav oče, Abdulmanap Nurmagomedov, je bil ključna oseba na Habibovi poti do enega najboljših borcev vseh časov. V s korupcijo prežetem Dagestanu, ki je bil po razpadu Sovjetske zveze središče spopadov in konfliktov različnih islamističnih sekt, je številnim otrokom kot nekdanji odličen rokoborec ponudil beg od vsakdanjih tegob in jih v kleti svoje hiše, v kateri je uredil telovadnico, učil osnov borilnih veščin. Med njimi je bil kakopak tudi njegov sin, ki se je že od majhnega navduševal nad borilnim športom. »Še preden je shodil, se je nenehno plazil za menoj, prve korake pa je naredil na podlagi za rokoborbo. Že pri petih letih je izvajal vse osnovne vaje, vse rokoborske prijeme,« se je spominjal Abdulmanap Nurmagomedov.
No, najbolj znana prigoda iz Habibovega otroštva pa je zagotovo tista, ko mu je oče nekega septembrskega jutra leta 1997, tri dni pred njegovim devetim rojstnim dnem, povedal, da ga čaka prav poseben test. Odpeljal ga je na rob bližnjega gozda, kjer je bil ob drevo priklenjen – medved. Jasno, ni šlo za odraslo žival, temveč mladiča, a je bil ta vseeno precej težji in večji od Habiba, ki mu je oče ukazal, naj se z njim spopade. Sin ni razmišljal dvakrat, oče pa je njun »dvoboj« tudi ovekovečil s kamero.
McGregorjev priklon ob slovesu
Skoraj natančno enajst let po »dvoboju« z medvedom je Nurmagomedov debitiral tudi v ringu, od 13. septembra leta 2008 do letošnjega oktobra pa nato torej na 29 dvobojih nanizal 29 zmag. Slavo in denar, samo z zadnjim dvobojem proti Gaethjeju je v žep pospravil več kot šest milijonov dolarjev, pa mu je kakopak prineslo udejstvovanje v UFC, v katerem je oddelal zadnjih 13 borb. Posebno odmeven je bil dvoboj pred dvema letoma proti Ircu Conorju McGregorju, ki se je morda še bolj kot po borbi sami v zgodovino zapisal s številnimi incidenti pred dogodkom in po njem. Začelo se je z znamenitim McGregorjevim napadom na avtobus, na katerem je bil tudi Nurmagomedov in v katerega je s pajdaši zmetal vrsto težkih predmetov ter pri tem razbil šipo in ranil dva borca, nadaljevalo pa z dogodki po borbi in zmagi Nurmagomedova. Ta je namreč preskočil ograjo oktagona in napadel enega izmed članov McGregorjeve ekipe, Dillona Danisa, ki naj bi ga med borbo vseskozi žalil. Nurmagomedov se je kasneje opravičil in dejal, da so ga do takšne reakcije privedle številne provokacije, od napada na avtobus dalje: »O moji veri ne smete govoriti, prav tako ne o moji naciji. Te stvari so zame zelo pomembne.« Da mu vera, Nurmagomedov je sunitski musliman, pomeni zares veliko, pa je sicer izkazal večkrat, navsezadnje tudi, ko so v videoigri napačno prikazali slavje njegovega lika po zmagi, ki je bilo preveč »krščansko«. »Sem musliman in ponosen sem na to. Ničesar nimam proti nobeni veri in jih vse spoštujem, razvijalci igre pa so se mi že opravičili in obljubili, da bodo napako popravili,« je sporočil kasneje.
Čeprav je poleti leta 2018 finale svetovnega nogometnega prvenstva v Moskvi spremljal v družbi takratnega Habibovega smrtnega sovražnika Conorja McGregorja, je »velik prijatelj« Nurmagomedova tudi ruski predsednik Vladimir Putin, s katerim sta se spoprijateljila prav po dvoboju z McGregorjem, bil pa je tudi eden prvih, ki mu je izrekel sožalje ob izgubi očeta. In ko smo že pri McGregorju – da tudi kontroverzni Irec na koncu koncev globoko spoštuje Nurmagomedova, je pokazala njegova objava na twitterju, s katero se je tekmecu pred dnevi ob slovesu od športa globoko priklonil. In obenem še enkrat potrdil, da sam kljub (že tretji) napovedi upokojitve še ne namerava zaključiti kariere. Da bi se kaj podobnega zgodilo pri Nurmagomedovu, pravijo tisti, ki ga poznajo, medtem ni niti najmanjše možnosti.
