Tvit, ki ga je v petek spisal premier Janez Janša, je Slovenijo uvrstil v skupinico držav, katerih voditelji se požvižgajo na nenapisana pravila v diplomaciji, ki narekujejo precejšnje zadržke pri izražanju podpore temu ali onemu političnemu kandidatu na volitvah druge države. Mnogoštevilni voditelji, ki so se v zadnjih štirih letih z Donaldom Trumpom nemalokrat nasmejano rokovali, so se v zadnjih tednih prefinjeno izmikali odgovorom na vprašanja, koga bi v naslednjih štirih letih radi videli v Beli hiši. Še Boris Johnson in Benjamin Netanjahu sta vprašanja pospremila z zadržanimi nasmeški brez konkretnega odgovora. Na drugi strani pa so voditelji držav, ki jih ni nihče zares povprašal po mnenju, a so javno podprli Trumpa. Član te druščine politikov, ki jo sestavljajo madžarski premier Viktor Orban, srbski predsednik Aleksandar Vučić, brazilski predsednik Jair Bolsonaro in predsednik Filipinov Rodrigo Duterte, je od petka tudi Janez Janša.
Njegov tvit podpore Trumpu, ki ga je začel z besedami spoštovanja »težkega, tragičnega zasebnega življenja Joeja Bidna in nekaterih njegovih preteklih političnih dosežkov«, je dvignil precej prahu, nekaj tudi v ZDA. V tvitu je namreč zapisal, da bi bil Biden, »če bi bil zdaj izvoljen, eden najšibkejših predsednikov v zgodovini v času, ko svobodni svet obupno potrebuje močne Združene države kot še nikoli prej«. »Gremo, zmagaj, Donald Trump,« je še zapisal. Tvit so opazili v Bidnovem taboru, iz katerega se je oglasil svetovalec za zunanje zadeve Michael Carpenter, ki se je na twitterju posmehnil dejstvu, da je Trump dobil podporo »slovenskega premierja, nekoč obtoženega in obsojenega zaradi korupcije« ter vse skupaj v slovenščini označil za »sramoto«. Korespondenca pa se ni zaključila na tej točki, pač pa precej kasneje, ko je bil vpleten še nek računalničar iz Kanade. Slovenski predsednik vlade je namreč v svoje tvite označil napačnega Michaela Carpenterja, pravega pa nato kar blokiral.
Odnos SDS z ameriško skrajno desnico pred odnosom Slovenije z ZDA
»Kar počne Janez Janša, se mi sploh ne zdi zares vredno komentarja,« je o twitter kregariji dejal Marjan Šarec, nato pa vseeno dejal, da je »to, da se premier prek twitterja prepira z nič hudega slutečimi Kanadčani, da se vmešava v notranjo politiko ZDA in s tem preusmerja pozornost z domačih težav … milo rečeno pač podobno Janezu Janši«. Da gre za »skrajno neprimerno in nekorektno« potezo, meni Alenka Bratušek, ki je dogodek označila za novo blamažo Slovenije, članstvo v skupini vzhodnoevropskih demokratov pa za veliko napako. Tudi v SD Janševo potezo označujejo za neprimerno in nedržavniško. »Posledice impulzivnih in nepremišljenih ravnanj Janeza Janše bodo ponovno nosili ljudje, saj je osebno dobrikanje Trumpovemu krogu republikancev spet postavil pred strateške interese države, ki jo vodi,« pravijo v stranki, ki jo vodi Tanja Fajon. Da »Janša s svojimi tviti, ki so povsem neprimerni predsednika vlade, postavlja odnos SDS z ameriško skrajno desnico pred odnose Slovenije z ZDA,« pa pravi koordinator Levice Luka Mesec. »To nas ne bi smelo presenečati, njegova stranka je podjetje za udejanjanje zasebnih interesov, ki se ne ozirajo na javni interes ali interese države,« je še dodal.
Oster je tudi odziv Jožeta P. Damijana, ekonomista in prvopodpisanega pod dokumentom koalicije ustavnega loka. »Nedopustno je, da ideološko-lobistična agenda predsednika SDS stopi pred interese in strateške usmeritve Slovenije,« je sporočil in Boruta Pahorja ter predsednika državnega zbora pozval, da zagotovita spoštovanje slovenskih mednarodnih usmeritev in pravil primernega državniškega obnašanja. »Samo tako bo mogoče zmanjšati škodo, ki je bila neodgovorno povzročena slovenski državi in njenemu ugledu,« je še dodal.
In če zmaga Biden?
Kakšne pa so posledice, ki jih za utegne za Slovenijo imeti Janševa podpora Trumpu, če na volitvah v torek slavi demokrat Biden, čigar možnosti za zmago so po mnogih ocenah dokaj velike? Marjan Šarec se zanaša, da je Biden iz »stare šole politikov«, drugačen od novodobnih populistov, ter da bo kot takšen upošteval načela diplomacije. Precej manj se na Bidnovo nezamerljivost zanašajo v Stranki Alenke Bratušek, kjer pravijo, da bi nas ZDA v primeru izvolitve Bidna utegnile izbrisati z diplomatskega zemljevida. Da zaradi tovrstnih zapisov predsednika vlade zunanjepolitični partnerji Slovenijo vedno bolj prištevajo med iliberalne demokracije, kjer vladavina prava ni več med vrednotami oblasti, ocenjujejo v SD, kjer poudarjajo, da bi to lahko dolgoročno močno okrnilo ugled in škodilo potencialom gospodarskega razvoja.
Profesor z ljubljanske FDV in poznavalec ZDA Bogomil Ferfila pa ocenjuje, da so Američani »precej odprti in vsemu skupaj najbrž niti ne dajejo neke teže«. Prepričan je, da je vse skupaj pri njih bistveno manj opaženo, zelo vprašljiv pa se mu tudi zdi vpliv, ki ga ima slovenski predsednik vlade na ameriške volilce.
Kljub obsodbam in zgroženosti opozicije za zdaj ni slišati ničesar o konkretnejših ukrepih ob premierjevem samovoljnem poseganju v usmeritve zunanje politike, so pa iz opozicijskih strank sporočili, da se bodo pogovorili o morebitnih nadaljnjih korakih.
