Na nedeljskem referendumu v Čilu je večina volilcev podprla pisanje nove ustave, s katero bodo pokopali mračno zapuščino diktatorja Augusta Pinocheta – osovraženo temeljno listino z vgrajenimi neoliberalnimi ideološkimi postavkami, ki je bila sprejeta leta 1980 in velja še danes.

Za novo ustavo je glasovalo 78,3 odstotka volilnih udeležencev. Takšen rezultat je bil pričakovan glede na veliko nezadovoljstvo, ki so ga Čilenci izražali z bolj ali manj nasilnimi protesti, ki so se začeli pred letom dni. Udeležba, ki je ključna za legitimnost referenduma, je presegla 50 odstotkov od 14,7 milijona volilnih upravičencev.

Nalogo zaupali 155-članski ustavodajni konvenciji

Presenečenje pa je odgovor na drugo referendumsko vprašanje, komu naj se zaupa pisanje nove ustave: ali 155-članski ustavodajni konvenciji ali 172-članski mešani konvenciji, v katero bi polovico članov izvolili, polovica pa jih bila iz vrst sedanjih poslancev. Kar 79,22 odstotka volilcev je glasovalo za prvi predlog. V Čilu uradno govorijo o ustavodajni konvenciji, katere pristojnost je omejena oziroma manjša od tiste, kar je običajno razumljeno pod pojmom ustavodajna skupščina.

Izid referenduma se lahko šteje za zmago civilnodružbenih gibanj, ki jih ne vodi nobena politična stranka niti sindikati. Spremembam nasprotuje večina desnih strank, združenih v vladno koalicijo Gremo, Čile, ki jo vodi konservativni predsednik Sebastian Pinera. Ti tako visoke podpore pisanju nove ustave niso pričakovali. Pinera je izjavil: »S tem plebiscitom se začenja pot, po kateri bomo morali iti vsi, da se dogovorimo o novi ustavi. Do zdaj nas je ustava delila, od danes naprej moramo sodelovati, da bo nova ustava ustvarila velik okvir enotnosti, stabilnosti in (boljše) prihodnosti«.

Poldrugo leto časa

A ne bo enostavno. Referendum je šele prvi korak do razveljavitve stare, Pinochetove ustave, ki določa tudi postopke, kako se jo lahko ukine in sprejme novo. Drugi korak bo izvolitev vseh 155 članov ustavodajne konvencije, pri čemer predstavniki civilnodružbenih gibanj ne morejo kandidirati samostojno, temveč le preko političnih strank. Tako tiste na desni kot tiste na levi pa tudi v sredini na določena civilnodružbena gibanja ne pristajajo, zato je pričakovati zaostrovanje in napetosti. Volitve v ustavodajno konvencijo bodo 11. aprila 2021, izvoljeni člani pa bodo imeli nato leto dni časa, da spišejo in sprejmejo novo ustavo, ki mora biti glede na referendumsko odločitev ratificirana v prvi polovici leta 2022.

Nedeljsko glasovanje je potekalo brez izgredov in ob strogem spoštovanju zdravstvenih protokolov za preprečevanje okužb s covidom-19. Doslej se je v Čilu okužilo okoli pol milijona ljudi, 13.944 jih je umrlo. V nedeljo zvečer so bila po znanih rezultatih referenduma v vseh mestih po državi množična slavja, a so minila brez posredovanja policije.