Katero drevo bo nasledilo platano na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice, ki je med najstarejšimi drevesi v mestu in ki so jo občani lani izbrali za drevo leta? Na ljubljanski mestni občini so se namreč pridružili mednarodni pobudi Tree Cities of the World in lani prvič podelili naziv drevo leta, akcijo pa letos ponovili.

Meščane so že v začetku poletja povabili, da predlagajo drevesa v mestu, ki bi si po njihovem mnenju zaslužila ta naziv, strokovna komisija pa je nato izbrala letošnje finaliste. »Z izborom drevesa leta želimo spodbuditi opazovanje dreves in zavedanje meščanov o njihovem pomenu za kakovost življenja v mestu. Izbrano drevo bo celo leto simbolno predstavljalo vsa druga drevesa v mestu,« so pojasnili na občini.

Med finalisti bodo izbirali občani

Na občinski naslov je letos prispelo kar 29 predlogov, komisija pa je med njimi izbrala sedem finalistov. Končno odločitev je nato občina ponovno prepustila občanom, saj lahko ti za svoje najljubše drevo na spletu glasujejo do 20. novembra, zmagovalca pa bodo razglasili osem dni kasneje. Datum razglasitve zmagovalnega drevesa ni izbran naključno, saj 28. novembra obeležujemo prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih.

Med finalisti sedem dreves

Med kandidati za drevo leta 2020 so divji kostanj v Parmovi ulici oziroma podaljšku ceste Bežigrad, povešava bukev ob Vodnikovi cesti, povešava japonska sofora ob Barjanski cesti, japonska sofora v Parku Sveta Evropa na Prešernovi cesti, hrast dob na Koleziji, češnja na Gallusovem nabrežju in koprivovec na Taboru ob križišču Vidovdanske in Ilirske ulice. »Vsako drevo, ki se poteguje za naziv drevo leta 2020, ima svojo edinstveno zgodbo,« so ob tem zapisali na občini.

Povešava bukev ob Vodnikovi cesti je denimo občana, ki jo je predlagal, prepričala, ker je »bukev že tako slovenska kraljica gozda«. Ob tem je občan še izpostavil, da je drevo na zasebnem zemljišču in da mora lastnik vanj zagotovo vložiti veliko časa in truda, da je drevo tako mogočno. Občinska komisija se je strinjala, da je drevo primer dobre prakse, kako skrbeti za drevesa na zasebnih zemljiščih. Občani so predlagali tudi divji kostanj v Parmovi ulici, ki stoji na meji med urejenim in degradiranim območjem, z nazivom drevo leta pa bi drevo dobilo potrebno pozornost. »Če bi opozorili nanj, ga zaščitili in uredili njegovo podnožje, bi prostor, ki se šele 'prebuja' v zanimivo mestno okolje, dobil pomembno živo točko identitete in zgodovinskega spomina,« je prepričan predlagatelj.

Japonska sofora ali mamut

Češnjo na Gallusovem nabrežju so predlagali kar okoliški stanovalci in otroci, saj poudarjajo, da je človek od nekdaj povezan z drevesi, ki rastejo v njegovi bližini, medtem ko sta hrast dob na Koleziji in koprivovec na Taboru tako meščane kot žirijo prepričala s svojo mogočnostjo in značilno podobo.

Med finalisti sta tudi dve japonski sofori. Prva raste v Parku Sveta Evrope ob Prešernovi cesti in je, kot je izpostavila občinska žirija, »naravna vrednota, ki poleg svoje mogočnosti daje prostor številnim organizmom in tako lokalno prispeva k biotski pestrosti«. Druga finalistka je povešava japonska sofora na Mirju v križišču z Barjansko cesto. »Je eno najbolj zanimivih dreves v Ljubljani. Ljubkovalno ji rečem mamut, ker oblika njene krošnje spominja nanj,« je zapisal predlagatelj in dodal, da pod krošnjo skriva tudi zveriženo deblo in veje. Žirija je ob tem izpostavila skrb zasebnih lastnikov za drevo, ki »prispeva k estetiki lokalnega okolja in mehča ostre linije cestnega prostora«.