Na šesti seji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki je konec minulega tedna potekala za zaprtimi vrati, je dala predsedujoča Uršula Cetinski besedo predvsem zunanjim poročevalcem, ki so povzeli vpliv koronavirusa na njihovo področje. Kot so med drugim ugotavljali Miha Kovač (knjiga), Matej Šarc (glasba) in Peter Tomaž Dobrila (nevladni sektor, samozaposleni), je virus prizadel vsa področja ustvarjanja, a ne v enaki meri. Najmanj javne zavode, čeprav so zaradi izrazitega zmanjšanja lastnih prihodkov v nezavidljivi situaciji, najbolj pa nevladnike in samozaposlene v kulturi.

Podpora digitalizaciji

NSK je v svojih sklepih uvodoma podprl digitalizacijo produkcije, predvsem na področju knjige in glasbe. Pomembno se jim zdi, da bi bilo – kadar epidemiološka slika po mnenju NIJZ to dopušča – tudi v času zaprtja glasbenih institucij in gledališč mogoče ohranjanje kondicije ustvarjalcev z vajami, snemanji, pa tudi spletnim posredovanjem koncertov brez občinstva. Uršula Cetinski je v preteklosti med drugim že predlagala tudi redno brezplačno testiranje za umetnike in podporne službe, kot ga denimo izvajajo v Nemčiji, a je NIJZ in kolegi kulturniki niso podprli.

Kot je poročala Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, niso bili muzeji in galerije ljudem virtualno še nikoli tako dostopni kot prav v času epidemije, a so imeli s selitvijo na splet tudi manj težav kot področje knjige ali glasbe. NSK se je tako zavzel, da se muzeji in galerije, če to epidemiološka situacija dopušča, ne zapirajo. »Hkrati dajemo pobudo, da se okrepi tehnološka opremljenost muzejev in galerij, kar tudi v času zaprtja ali omejenega delovanja omogoča kontakt z uporabniki in oblikovanje inovativnih vsebin,« so zapisali v sklepe.

Dvojna kriza filma

Ravnatelj SNG Drama Ljubljana Igor Samobor je povedal, da je koronakriza največja kriza, ki se je kdaj zgodila gledališču. Anketa med njihovimi abonenti je pokazala, da jih želi 90 odstotkov ohraniti abonmaje, a v gledališčih ne vedo, kako bodo to gledalcem v sedanjih okoliščinah lahko omogočili; nakazal je tudi na vse bolj očitno potrebo po interventni pomoči teatrom. Direktor zavoda En-knap Iztok Kovač pa je ob tem preusmeril pozornost še na nevladnike in samozaposlene. Ponovno je spomnil, je sodobni ples od nekdaj edini umetniški žanr v Sloveniji, ki sploh nima javne institucije, in se vprašal, kako naj kdor koli, ki deluje v tem žanru, preživi že v normalnih razmerah, kaj šele v epidemiji.

Nataša Bučar iz Slovenskega filmskega centra je poročala, da se filmarji trenutno soočajo tudi z neizplačili sredstev iz proračuna za projekte, ki že potekajo. Pozvala je k takojšnji odpravi birokratskih ovir in k temu, da vlada nemudoma sprosti sredstva, ki so filmu že namenjena.

Opozorila je še, da so v neznanski stiski navsezadnje tudi kinematografi, po zgledu Estonije in Litve pa predlagala dodatna krizna sredstva za slovensko filmsko kulturo; ocenjuje, da bi ukrep znašal milijon evrov.

Po sredstva iz EU-skladov

Ženja Leiler je kot poročevalka na področju medijev dodala še, da zgodovinska prtljaga slovenskega medijskega prostora, netransparentno lastništvo, ideološka razklanost, upadanje profesionalizma in strukturne težave niso nerešljivi problemi. Zahtevajo pa po njenem velik napor zakonodajalca in medijev samih, pa tudi iskanje novih poslovnih modelov, sposobnost samoomejevanja političnih interesov in kritično maso medijskih potrošnikov. »Če za to kot družba nismo zreli, bomo v bližnji prihodnosti gotovo ostali brez nekaterih danes še vplivnih in pomembnih medijev,« je sklenila.

Da bo digitalizaciji v naslednjih letih namenjenih kar precej sredstev, je sicer na seji pritrdil tudi minister Vasko Simoniti, ki računa tudi na možnosti pridobivanja sredstev iz EU-skladov. Državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc je govorila o intenzivnih pogajanjih in usklajevanjih programov za kohezijska sredstva tako znotraj sklada za okrevanje in odpornost kot na nivoju nove finančne perspektive 2021–2027.