Muslimani od Maroka do Pakistana so jezni na Francijo in njenega predsednika Emmanuela Macrona, ker je po nedavnem umoru učitelja v okolici Pariza dejal, da se njegova država ne bo odpovedala karikaturam Mohameda. Jeza se je spremenila v proteste in ekonomski pritisk. V Kuvajtu, Jordaniji, Katarju in drugih zalivskih državah bojkotirajo francoske sire, marmelade, piščance, kozmetiko in drugo blago. Poziv k bojkotu je krožil tudi po družbenih omrežjih v Savdski Arabiji. Protesti proti Macronu pa so potekali v Bangladešu, Iraku, Libiji in Siriji, pakistanski predsednik Imran Khan ga obtožuje napada na islam.
Oster nastop Macrona
Islamske države, tudi Turčija, so sprva obsodile umor učitelja Samuela Patyja, ki ga je pred enajstimi dnevi obglavil 18-letni čečenski islamski terorist, zato ker je srednješolcem med predavanjem o svobodi govora kazal karikature preroka Mohameda. Potem pa so se prejšnji teden v islamskih državah jezno odzvali na Macronove izjave, da ne bo nobenega omejevanja svobode govora in takšnih karikatur ter da sta glavna sovražnika Francije ne samo islamski terorizem, ampak tudi islamizem, to je večinoma miroljubna ideologija, ki želi politično in družbeno ureditev na podlagi islama, kakršna je pravzaprav že uveljavljena v zalivskih državah. Macron, ki za ponovno izvolitev leta 2022 podporo tokrat išče predvsem na desnici, je nastopil tudi proti »islamističnemu separatizmu«, torej prizadevanjem islamistov, da bi v nekaterih francoskih predmestjih uvedli šeriatsko pravo. Napovedal je, da bo država odslej strožje nadzirala in usmerjala islam v Franciji.
Sociolog Jérôme Fourquet ocenjuje, da je v Franciji 3 milijone vernih muslimanov, od tega jih je četrtina ali 750.000 privržencev islamizma. Za njih bi moralo biti šeriatsko pravo nad zakoni francoske republike, januarja 2015 pa niso obsodili pokola karikaturistov in drugih v uredništvu tednika Charlie Hebdo. Pri tem seveda, razen redkih izjem, ne gre za potencialne teroriste, a za Francoze je nesprejemljivo že to, da zahtevajo posebne ure v bazenih za ženske.
Erdogan postavlja pod vprašaj Macronovo duševno zdravje
Danes se je na Macronove izjave spet odzval turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Turke je na televiziji pozval k bojkotu francoskih izdelkov, rekoč, da so muslimani v Franciji »izpostavljeni linčanju, podobno kot se je dogajalo Judom pred 2. svetovno vojno«. V prejšnjih dneh je dvakrat postavil pod vprašaj tudi Macronovo duševno zdravje.
To je še en udarec že tako slabim odnosom Ankare in Pariza, ki sta si navzkriž zaradi Sirije in Libije ter letos še Libanona, Macronove podpore Grkom v sporu s Turki v Egejskem morju, Cipra in južnega Kavkaza. Erdoganu ustreza, da se lahko s kritiko francoskega predsednika prikazuje kot branitelj islamskega sveta in tako odvrača pozornost od čedalje hujših gospodarskih težav Turčije, medtem ko je bil francoski predsednik v tej novi zaostritvi med drugim deležen podpore iz Nemčije, Italije in Nizozemske.
Za Erdogana pa je v zadnjih Macronovih izjavah predvsem hud udarec napoved, da bo Francija izgnala vse tuje hodže, med katerimi je polovica (150) turških. Preko njih je turški predsednik lahko vplival na francoski islam. V Franciji pa Macrona hvalijo zaradi te napovedi. Med hodžami je sicer tudi veliko maroških in alžirskih.
Med Francozi v zalivskih državah pa je slišati tudi kritike, da Macron tvega, da si bo proti sebi nakopal ves arabski svet in da v Franciji ne bi mirno gledali, če bi se mediji v zalivskih državah norčevali iz Kristusa na križu. Francoski predsednik ter pritiskom noče popustiti, četudi je jasno, da je v težavah, ko se mu od epidemiji, gospodarski krizi in terorizmu napoveduje še kriza v odnosih z islamskimi državami.