Suga je danes v japonskem parlamentu prvič predstavljal svoje politične načrte. V središče je postavil okolje. »Skupen obseg izpustov toplogrednih plinov bomo do leta 2050 pripeljali na neto ničlo, kar pomeni podnebno nevtralnost,« je dejal.
Tokio doslej ni imel postavljenega leta, do katerega naj bi dosegel ogljično nevtralnost, predvidoma pa naj bi se to zgodilo v drugi polovici stoletja. Kritiki so takšen cilj videli kot preveč ohlapen.
Novo napoved pa so aktivisti in strokovnjaki pozdravili. Japonska se z njo postavlja ob bok EU in Veliki Britaniji in želi za desetletje prehiteti Kitajsko - slednja je prejšnji mesec za ciljno leto za dosego ogljične nevtralnosti določila leto 2060.
Konkretnejših korakov za dosego podnebne nevtralnosti Suga danes ni razkril, je pa poudaril, da bo ključna tehnologija. »Ključ so inovacije,« je dejal.
Ob obnovljivih virih energije pa se bo Japonska po njegovih besedah še naprej zanašala tudi na jedrsko energijo, pri čemer pa bo ključna varnost. To je pomemben poudarek v državi, v kateri zaradi katastrofe v jedrski elektrarni v Fukušimi leta 2011 prevladuje globoko nezaupanje do jedrske energije.
Japonska je bila leta 2017 šesta največja proizvajalka toplogrednih plinov na svetu, kažejo podatki Mednarodne agencije za energijo. Po nesreči v Fukušimi, ki sta jo razdejala potres in cunami, je ustavila jedrske reaktorje in s tem znova povečala svojo odvisnost od fosilnih goriv.
Trenutno v državi deluje 140 premogovniških elektrarn, ki zagotavljajo skoraj tretjino vse proizvedene energije v državi. Po utekočinjenem zemeljskem plinu je premog drugi najpomembnejši energent v državi.