Zdi se, da se Škotska hitro bliža novemu referendumu o neodvisnosti, ki utegne biti že prihodnje leto, in takrat s prepričljivo večino glasovati za neodvisnost. Podpora neodvisnosti je iz raziskave v raziskavo višja. Današnji svet je namreč za Škote zelo drugačen, kot je bil jeseni 2014, ko so imeli prvo priložnost, da bi zapustili skupno državo, v kateri so že več kot tri stoletja. Po dolgoletnih vročih prepirih o tem, kaj je bolje, se jih je 55,3 odstotka odločilo ostati.

V zadnjih šestih letih pa se je marsikaj spremenilo. Vse spremembe so v prid tistim Škotom, ki hočejo oditi. Najprej se je »zgodila« Nicola Sturgeon, sposobna in odločna škotska političarka, ki je po referendumu prevzela krmilo vladajoče Škotske nacionalne stranke (SNP) in škotske vlade. Dve leti kasneje se je zgodil brexit, 62 odstotkov Škotov je glasovalo proti. Lani je Boris Johnson uresničil premierske ambicije, poletel na krilih brexita in pristal na Downing Streetu 10.

Večina Škotov ga slabo prenaša in ga ima za lažnivca ter političnega pajaca. Letos pa je prišla še epidemija novega koronavirusa, ki je Škotom pokazala, kaj pomeni biti resen in sposoben voditelj (Sturgeonova) ter kaj neresen in nesposoben (Johnson). Bolj kot kadar koli po letu 1999, ko so Škotska in drugi deli Velike Britanije dobili največjo avtonomijo v zgodovini, so se prednosti tega pokazale prav na področju javnega zdravja. Razen, ko gre za vsedržavno karanteno, o kateri odloča vlada v Londonu, Škotska in drugi deli samostojno odločajo o svojih protivirusnih ukrepih.

Rekordno visoka podpora neodvisnosti

Bitka za neodvisnost je zaradi vsega tega dobila nov zagon. Zadnje štiri mesece so številne raziskave pokazale, da večina Škotov prvič v sodobni zgodovini podpira škotsko neodvisnost. Povprečje podpore neodvisnosti v tem obdobju je 54 odstotkov. In raste. V najnovejši raziskavi jo podpira kar 58 odstotkov vprašanih Škotov.

Kljub pandemiji je ravno brexit ključen in največji razlog za vse te spremembe. Pred referendumom leta 2014 so zagovorniki ostajanja v Veliki Britaniji Škote najbolj strašili z ekonomskimi posledicami neodvisnosti. Zdaj je vse bolj jasno, da so mnogi od Škotov, ki so se leta 2014 bali neodvisnosti, premagali ta strah. Delno zato, ker jih vse manj verjame, da so odvisni od denarja iz Londona. Vse več se jih tudi sprašuje, zakaj je, kljub temu da Angleži trdijo, da »subvencionirajo« Škotsko, ta najrevnejša v državi.

Zelo pomemben dejavnik je tudi to, da velika večina Škotov nikoli ni »marala« konservativcev in njihove vladavine iz Londona, ki se zdaj vleče že od leta 2010. Referendum leta 2014 naj bi za več desetletij odpravil debato o neodvisnosti. Brexit jo je, posebno zaradi negotovosti, celo o tem, kakšen bo, ko bo odbilo novo leto, obnovil. Vlada Škotov, katerih nasprotovanje odhodu iz EU nikoli ni zanimalo Londona, konservativcev in Johnsona, upravičeno trdi, da so se okoliščine spremenile in da se lahko vnovič Škote na referendumu vpraša, ali so se premislili o neodvisnosti.