Predsednik je spomnil, da je bilo tudi v politično prevratnem letu 1990, pred in po prvih demokratičnih volitvah, veliko političnih sporov in razhajanj. Toda v nekem odločilnem trenutku se je politika hotela in znala osredotočiti na osrednji cilj, osamosvojitev, ter glede tega hotela in znala doseči sporazum. "Sporazum strank je oznanil sodelovanje politike, ki mu je sledilo vsenarodno sodelovanje. Na koncu smo zmagali," je poudaril predsednik. Skoraj trideset let kasneje smo se, je dejal Pahor, zaradi višje sile znašli v položaju, ko smo tako rekoč spet življenjsko odvisni od političnega in vsenarodnega sodelovanja. "Vse politične in narodne sile" je pozval k osredotočanju na premagovanje sedanje zdravstvene krize in iskrenemu ter tvornemu sodelovanju vlade in opozicije. To ni več samo možnost, to je po njegovem mnenju zdaj življenjska nuja.
Predsednik je prepričan, da bo sodelovanje blagodejno vplivalo na splošno razpoloženje in bo še bolj prevladala solidarnost. Menil je, da je tudi v času te krize premalo zaupanja, v politiki in sicer, vendar pa ima občutek, da vsi zelo dobro razumemo, da na koncu koncev potrebujemo eden drugega in da lahko uspemo le skupaj. Parlamentarne stranke je tako predsednik pozval, da dosežejo nek dogovor o sodelovanju pri premagovanju sedanje krize, da vsi v politiki osredotočijo pozornost na to vprašanje in si prizadevajo za vseljudsko enotnost, razumevanje in solidarnost.
Z nagovorom tudi Slapar in Glavaš
Predsedniku republike sta se s slavnostnima nagovoroma pridružila tudi generalmajor Janez Slapar, načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe med slovensko osamosvojitveno vojno, in brigadir Robert Glavaš, sedanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske.
Slednji je poudaril, da je bilo za izpeljavo procesa osamosvajanja slovenske države potrebno kar nekaj časa in poguma. "Imeli smo vojno, imeli smo žrtve in ranjene, veliko materialne škode, a vse se je to za vedno končalo z odhodom zadnjega vojaka v tisti odločilni noči," je dejal in spomnil na 25. oktober leta 1991, ko so iz koprskega pristanišča odplule tudi zadnje ladje z vojaki jugoslovanske armade na krovu. Kot je dejal, se je od tiste pomembne noči veliko spremenilo. V vseh teh letih se je po njegovih besedah Slovenska vojska razvila v moderno, visoko usposobljeno in kredibilno inštitucijo, ki uživa visoki ugled tako v domovini kot v tujini. "Tu smo za to, da branimo in zaščitimo, kar je najbolj pomembno in kar je naše, vsakega posameznika in vsako ped zemlje, našo suverenost. Prisotni smo povsod tam, kjer nas slovenski prebivalci in prebivalke potrebujejo," je poudaril.
Slapar, ki je spomnil na potek dogodkov pred 29 leti, pa je izpostavil, da je Slovenska vojska, ki jo imamo danes, nastala iz teritorialne obrambe, ki se je kalila v vojni. Skupaj s takratno milico in ob podpori civilne obrambe in prebivalstva Slovenije je zagotovila, da danes lahko praznujemo. Ob tem je opozoril, da Slovenska vojska potrebuje nadaljnji organizacijski ter kadrovski razvoj in modernizacijo. Pozdravil je odločitev, da se z zakonom zagotovijo finančna sredstva za investicije in modernizacijo Slovenske vojske. "To moramo storiti predvsem zaradi sebe, zgodovina nas uči in izkušnje kažejo, da se je treba v kriznih razmerah opreti na lastne sile," je dejal Slapar. Meni tudi, da pobuda za referendum glede investicij v Slovensko vojsko ni sprejemljiva, je povsem odveč in žali pripadnike Slovenske voske.
V Sloveniji 25. oktober kot dan suverenosti praznujemo od leta 2015. Spominjamo se odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije 25. oktobra 1991. S tem je Slovenija dokončno postala suverena država.
