Petnajst milijonov čilskih volilcev bo jutri imelo možnost, da se izrečejo o razveljavitvi avtoritarne ustave, ki jo je leta 1981 spisala in sprejela vojaška diktatura Augusta Pinocheta in je v veljavi še danes. Odločitev o sklicu posvetovalnega referenduma je sprejel parlament mesec dni po izbruhu silovitih množičnih protestov 18. oktobra lani, ki se niso polegli kljub pandemiji covida-19 in državni represiji. Za protesti stoji civilno gibanje, ki nima formalnih voditeljev, nastalo je spontano prek družbenih omrežij mimo desne ali leve politične elite in tudi mimo sindikalnih organizacij.

Dve enkratni vprašanji

Eksplozivnim razmeram, h katerim sta pripomogla predvsem jeza in upor mlade generacije, so se naposled morale ukloniti vse politične stranke in tudi desničarski predsednik države Sebastian Pinera, tako da so lani sprejeli tako imenovani sporazum za socialni mir in novo ustavo ter sklic posvetovalnega referenduma. Gre za kompromisno rešitev, ki naj bi zadostila interesom politične in gospodarske elite, ki se spremembam pretežno upira, in zahtevam civilnodružbenih gibanj, ki nimajo formalnega predstavnika za pogovore z vlado, svoje strinjanje ali nestrinjanje pa izražajo na ulicah.

Volilci bodo jutri odločali o dveh vprašanjih. Prvo se glasi: »Ali si želite novo ustavo?« Možna odgovora sta da ali ne. Drugo vprašanje poizveduje, ali naj ustavodajno skupščino, ki bo pripravila ustavo, sestavlja 155 neposredno izvoljenih članov skupščine ali pa bi v 172-člansko skupščino imenovali polovico poslancev, polovica članov pa bi bila izvoljena neposredno. Pri prvem vprašanju gre za zgodovinsko dejanje, saj v Čilu volilcem še nikoli ni bila dana možnost glasovanja o spremembi ustave. Drugo vprašanje pa je unikum v svetovnem merilu.

Po javnomnenjskih raziskavah sodeč bo od 66 do 70 odstotkov volilcev glasovalo za novo ustavo, proti je 15 odstotkov vprašanih, medtem ko bi glede drugega vprašanja 51 odstotkov volilcev podprlo opcijo, da se volijo vsi člani ustavodajne skupščine.

Protesti se nadaljujejo

Temeljne zahteve civilne družbe oziroma protestnikov so ustavna zagotovitev socialnih, ekonomskih, političnih, kulturnih, okoljevarstvenih in spolnih pravic ter odprava centraliziranega avtoritarnega predsedniškega sistema. Zahtevajo tudi spoštovanje pravic staroselcev. A to ni mogoče brez razveljavitve sedanje ustave. Po obnovi čilske demokracije leta 1990 je parlament vpeljal 46 ustavnih sprememb, v temeljne člene, ki ideološko varujejo neoliberalni sistem, pa ni posegal. To pomeni, da je vse, kar v normalni demokraciji spada k »naravni« pravici vsakega človeka, v tej temeljni listini opredeljeno kot tržna storitev oziroma plen, kar je bilo podlaga za privatizacijo pitne vode, šolstva, zdravstva, pokojninskih in drugih socialnih pravic. Sedanja ustava prav tako prepoveduje aktivno vlogo države v gospodarstvu, na političnem področju pa z izjemo političnih strank onemogoča družbeno participacijo vsem civilnodružbenim organizacijam. Civilnodružbena gibanja tako ne morejo predlagati svojih kandidatov za volitve v ustavodajno skupščino.

Ker civilnodružbena gibanja ne verjamejo v poštene namene vlade glede ustavnih sprememb, se nadaljujejo protestni shodi, na katere se vlada odziva z grobo represijo in kršenjem človekovih pravic, kar ugotavljajo tudi OZN in druge mednarodne organizacije. Minulo nedeljo so gibanja po vsej državi obeležila prvo obletnico protestov, vlada predsednika Pinere pa je mobilizirala 44.000 policistov. V Santiagu je na kulturni prireditvi, ki se je je udeležilo 30.000 ljudi, prišlo do spopadov s policijo, en mladenič je bil ubit. Po državi se je zgodilo osem napadov na policijske postaje, zažgali so dve cerkvi, aretiranih pa je bilo 580 ljudi.