Sabina Šegula in Peter Ribič že od leta 2001 okrašujeta vatikansko baziliko za veliko noč, zadnja leta pa tudi za božič. »Trajalo je kar deset let, da smo bili z našo prošnjo o slovenski smreki z etnološko obarvanimi okraski v Vatikanu slišani,« je povedal Peter Ribič. »Kje bo posekana in kakšna bo glavna smreka, ostaja še skrivnost. Bo pa zagotovo visoka 30 metrov, saj bomo z njo počastili 30. obletnico plebiscita in samostojnosti. Smreka bo posekana v državnem gozdu, saj želimo z njo promovirati naše gozdove, Slovenijo pa predstaviti kot zeleno deželo, ki je trajnostno naravna in zna gospodariti z gozdovi. Ob tem pa nas bo spremljala še rdeča nit, ki jo sicer podpira tudi papež Frančišek. To je medgeneracijsko sodelovanje kot boj proti osamljenosti in izključenosti slehernega v naši družbi. Tako bodo okraske za 42 manjših smrek in jelk izdelovali večinoma amaterji, prostovoljci, od cicibanov do dedkov in babic,« je povedal Ribič.
Okraske zbirajo do 10. novembra
Okraski, s katerimi bodo okrašene manjše smreke, bodo izdelani iz slame in lesenih oblancev. »Želimo prikazati svojo tradicijo in jo umestiti v sodobni čas,« je povedala Sabina Šegula, ki je s svojo zasebno šolo Akademija cvetja poskrbela za izobraževanje mentorjev na terenu. Tokrat je v atriju samostana Mekinje pripravila izobraževanje za kamniške učiteljice in vrtčevske vzgojiteljice. »Pokazala sem samo prvi korak, kako se dela prva zanka, ki je glavni gradnik za vse ostale okraske. Okraske delamo iz lesnih oblancev, so ročno izdelani, saj želimo pokazati, da imamo Slovenci kar nekaj lepe tradicije,« je povedala sogovornica, ki bo tudi sama poskrbela za okraske, s katerimi bodo okrasili smreki v dvorani Pavla VI. in Klementina, kjer potekajo uradni sprejemi. »Okraske izdelujejo različna društva, dobrih 70 odstotkov jih bodo priskrbele zveze kmečkih žena. Pod mentorstvom Andreje Bartolj Bele okraske izdelujejo tudi dijaki Srednje kmetijske šole Grm Novo mesto, in če bo le mogoče, bodo tudi vzgojiteljice in mentorice osnovnih šol, ki so bile na prikazu izdelovanja, izpeljale izdelovanje v vrtcih oziroma šolah. Okraske bomo zbirali vse do 10. novembra, ko jih bo treba pregledati in sortirati po škatlah,« je povedala Sabina Šegula in dodala, da jih za štiri do pet metrov visoko drevo potrebujejo okoli dvesto.
In prav rok za izdelavo okraskov skrbi učiteljico, likovno pedagoginjo na kamniški Osnovni šoli Toma Brejca, ki se je s kolegico udeležila hitrega tečaja izdelovanja okraskov. »Prepričana sem, da bodo učenci navdušeni nad samo idejo in izdelovanjem okraskov. Tudi zato, ker bodo vedeli, kam njihova dela gredo. Bolj pa me skrbi, kako jih bomo do roka izdelali. Po tihem upamo, da bomo po počitnicah ujeli vsaj kakšen teden pouka brez karantene in še ujeli rok,« je povedala Vesna Kropivšek, zahtevnost izdelovanja okraskov pa komentirala: »Kot likovni pedagog lahko rečem, da bo za ene velik izziv, za druge pa manjši. Zagotovo pa za vse veliko veselje.«
