Predlog SD in SAB predvideva vzpostavitev družbe Slovenske demografske rezerve, ki bi nastala iz Kapitalske družbe. Ta ne bi prevzela upravljanja državnih naložb, saj bi to še vedno ostalo v rokah dosedanjih upravljalcev, bi pa 20 let z upravljanjem dela prihodkov od kapitalskih naložb države skrbela za akumulacijo in plemenitenje sredstev, nato pa začela po letu 2040 sredstva vplačevati v pokojninsko blagajno. »Z zakonom želimo zagotoviti finančna sredstva, ki bodo zmanjšala primanjkljaj v pokojninski blagajni,« je danes v DZ izpostavil Soniboj Knežak (SD).

SD in SAB sta s svojim predlogom reševanja demografskih izzivov prehiteli vlado, ki je potrdila predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Vladni predvideva, da bi Nacionalni demografski sklad, ki bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dosedanje upravljalce. Premier Janez Janša je v ponedeljek v DZ dejal, da je v opozicijskem predlogu nekaj stvari, ki so jih pripravljeni upoštevati. A da to ne pomeni, da bodo spreminjali začrtano smer.

Državni sekretar na ministrstvu za finance Peter Ješovnik je danes opozoril, predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, saj ogroža sedanje in prihodnje stanje javnih financ. Sredstva bi bila izpostavljena prevelikim tveganjem, ocena finančnih posledic za državni proračun je pomanjkljiva in pavšalna, vrednosti prenosov kapitalskih naložb med državo in skladom niso definirana, predlog predvideva prva izplačila v pokojninsko blagajno šele leta 2042, je med drugim naštel.

V SDS so po besedah Marka Pogačnika vedno podpirali ustanovitev demografskega sklad, a so prepričani, da se da zadeva pripraviti na boljši način. »Predloga ne bomo podprli,« je dejal in vse pozval, naj sodelujejo s predlogi za izboljšanje vladnega predloga.

V NSi ugotavljajo, da gre pri predlogih SD in SAB ter vlade za dva različna koncepta in po besedah Jožefa Horvata prvega ne podpirajo. V NSi cenijo trud, a »na nek način obžalujemo, da nismo na nek drugačen način, ko je bila roka ponujena preko sodelovanja partnerstva za razvoj, integrirali te rešitve v vladni zakon«. Pomisleke pri predlogu SD in SAB imajo predvsem glede sredstev iz koncesij za izkoriščanje vode iz vodnih virov, je dejal.

Monika Gregorčič iz SMC je povedala, da predlog povzema nedokončno verzijo prejšnje koalicije, a se od nje razlikuje po tem, da je v ozadju želja po ohranitvi vpliva nekaterih interesnih skupin in da ga zato ne morejo podpreti. Dodala je, da demografski sklad ne more biti čarobna palica, ki bo rešila problematiko pokojninskega sistema, saj se doplačila razlik vršijo v breme proračuna. »Prej ali slej bo zato potrebna nova pokojninska reforma,« je poudarila.

Tudi DeSUS predloga ne bo podprl, je povedal Robert Polnar. Kot je povzel, je bilo v sodelovanju z ministrstvom za finance pripravljenih več variant, a epidemija je temeljito spremenila javnofinančno stanje države. »V našem primeru je to privedlo do revizije stališča o nujnosti akumulacijske dobe v stališče do potrebe po sprotnem akumuliranju sredstev demografskega sklada in hkratni delni uporabi donosov za sofinanciranje pokojninske blagajne,« je pojasnil.

Jani Ivanuša (SNS) je ocenil, da bi s tem predlogom zgolj preoblikovali kapitalsko družbo v demografski sklad. »Če bi demografski sklad ustanovili ob osamosvojitvi in bi vam prinesli vso tedanje družbeno premoženje, bi se pokojnine financirale zgolj iz dividend državnih družb,« je menil.

V LMŠ so predlogu na tej točki napovedali podporo. »Zelo nas skrbijo negativni demografski trendi v Sloveniji in si želimo najti učinkovito rešitev tako za našo starost kot za vse naslednje generacije,« je dejal Aljaž Kovačič. Po njegovih besedah se s predlogom strinjajo predvsem v tem delu, da v primeru ustanovitve sklada ne gre za prenos lastništva, kot predvideva vladni zakon, saj mora lastnik ostati država. Dileme pa imajo v zvezi z načinom upravljanja, virom financiranja, dobe akumulacije, vpliva politike in učinkovitosti sklada, je dodal.

Tudi v Levici so v luči podpore razpravi o tej temi predlogu na začetku poti napovedali podporo. A tudi Luka Mesec je opozoril, da demografski sklad ni čudežna rešitev za težave. »Glavna tema, o kateri moramo govoriti, je, kako bomo upravljali državno premoženje, kako bomo z njim upravljali bolje, kot smo v zadnjih letih, predvsem pa, kako bomo omogočili, da bo demografski sklad tisti, ki bo plemenitil državno premoženje, ne pa ga razprodajal,« je poudaril.

Jani Prednik (SD) je opozoril, da je vladni predlog glede transparentnosti, demokratičnega nadzora in preprečevanja političnih vplivov »deležen resnih strokovnih kritik«. Zato je izrazil upanje, da bo njihov predlog nadaljeval obravnavo. »Za sprejem predloga zakona so ključni argumenti demografska gibanja, zakonitost in upoštevanje že sprejete zakonodaje, načelo socialne države in čas, saj vsako nadaljnjo izgubljeno leto dodatno slabi sposobnost sklada, da doseže svoje cilje,« je izpostavil.

Vojko Starović (SAB) je dejal, da je za njih pri oblikovanju demografskega sklada ključno to, da je denar sklada samo za pokojnine, da mora premoženje ostati v lasti države, da gredo v upravljanje rezervam le čisti donosi iz poslovanja in prodaje od tega premoženja ter da je treba sredstva akumulirati vsaj 20 let, šele nato se lahko začne poraba. O vseh ostalih pa so se pripravljeni pogovarjati, je dodal.