V mesecih, ki so sledili odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije, je naša država postala mednarodno priznana članica družine evropskih narodov in polnopravna članica Organizacije združenih narodov. Uresničile so se želje naših prednikov, da bodo nekoč sami ali pa vsaj njihovi potomci živeli v svoji lastni in suvereni državi. Prav besedi »suverenost« in »suvereni« so poudarjali številni pomembni predstavniki Slovenije v svojih nastopih ob državnih in drugih pomembnih praznikih, tako doma kot tudi v mednarodnih organizacijah in združenjih, katerih polnopravna članica je postala tudi naša država. Žal nam je bilo, da je vsa vznesenost takratnega časa ob omembi besed »suvereni na svoji zemlji« bila le spomin na tiste čase in le za nekatere.

Zato smo policijski vojni veterani Zveze policijskih veteranskih društev Sever in vojni veterani Zveze veteranov vojne za Slovenijo poslankam in poslancem državnega zbora predlagali, da storijo vse, da ohranimo našo Slovenijo suvereno, v skupnosti enakopravnih in demokratičnih evropskih narodov. In na naš predlog je državni zbor 25. oktober razglasil za državni praznik, imenovan dan suverenosti, ki je zdaj za veteranke in veterane ter državljanke in državljane prazničen in slavnosten dan, spomin na čase, ko smo si po stoletjih boja izborili suvereno državo. Vojni veterani leta 1991 si želimo, da je to tudi praznik spomina na čase enotnosti, ponosa in samozavesti, spomina na vse, kar nas je kot narod ohranjalo in ohranilo skozi stoletja.

Suverenost je mogoče razumeti v povezavi z narodom, ljudstvom, državo ali človekovimi pravicami in svoboščinami, vendar le pri človekovih pravicah in svoboščinah ter načelih lahko govorimo o dejanski in pristni suverenosti. Pri preostalih konceptih gre namreč bolj za teoretično predpostavko o suverenosti kot suvereni pravici naroda oziroma ljudstva, saj po izvolitvi to pravico izvaja izvoljena državna oblast, na katero pa ljudstvo nima več posebnega vpliva. To pomeni, da je oblast bolj ali manj avtonomna, ne pa dejanska suverenost ljudstva. Zato naj nas dan suverenosti opozarja na spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter človečnost, kar je cilj dejanske suverenosti pri uresničevanju naše ustavne demokracije.

Dan suverenosti naj tudi krepi zavedanje, da moramo to, kar nas je ohranilo skozi stoletja, v današnjem času ohranjati in negovati bolj zavzeto kot kadarkoli prej v svoji burni zgodovini. Narodova samobitnost, samostojnost, enotnost in dejanska suverenost so namreč še kako pomembne v teh časih, ko se suverenost odreka po koščkih, kakor je to všeč vsakokratnim vladam Republike Slovenije, ki v nasprotju z ustavo obvladujejo tudi zakonodajno oblast in neupravičeno posegajo v sodno vejo oblasti. Zato mora Slovenija ostati v skupini jedrnih držav Evrope, ne pa se približevati skupini avtokratsko vodenih držav, kjer sta korupcija in poglabljanje razlik v bogastvu in družbeni moči med politično ter kapitalsko elito in ljudstvom edini merili uspeha.

Slovenci, ki smo si v prejšnjem stoletju z velikimi napori in mnogimi žrtvami izborili svojo samostojnost, želimo živeti v samostojni, neodvisni in suvereni Republiki Sloveniji. Ravnanja, ki smo jim v zadnjem obdobju priča na področju nacionalne varnosti, pravosodja, policije, demokracije in pravne države, se morajo takoj nehati. To velja tudi za medijske manipulacije, sovražni govor in razprodajo težko ustvarjenega premoženja, kar nas vodi v neoliberalni kapitalizem, kršenje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter razpad pravne države.

Jasno in glasno moramo povedati, da se državna politika s prizadevanjem za stabilnost države, blaginjo njenih državljank in državljanov ter njihovo varnost ne vodi na Twitterju in Instagramu, temveč z modrostjo in daljnovidnostjo tistih, ki sta jim začasno zaupani vodenje in upravljanje države. Žalostno je, da sedanja oblast niti v času covida-19 ni sposobna povezati vseh potencialov naše države za kvalitetno obvladovanje nevarnosti za zdravje in življenje ljudi, sposobna pa je na avtokratičen način te razmere zlorabiti za vse svoje rabote in nadaljnje utrjevanje avtoritarnega vladanja v naši državi.

Takemu vodenju Republike Slovenije se vojni veterani leta 1991 odrekamo in javno izjavljamo, da bomo storili vse, kar je potrebno, da začne obstoječa oblast delati za državljanke in državljane Slovenije, in ne samo za uresničevanje svojih osebnih in strankarskih interesov.

Pri naši nadaljnji aktivnosti za doseganje navedenega bomo izhajali iz Listine vrednot, ki nas zavezuje, da bomo zahtevali dosledno spoštovanje varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ohranjanje in razvijanje Slovenije kot pravne države, ohranjanje in razvijanje Slovenije kot socialne države, ohranjanje in razvijanje Slovenije kot strpne in vključujoče družbe, ohranjanje javnega dobrega, naravnega bogastva in zdravega življenjskega okolja, zagotavljanje ustrezne varnostne in obrambne zmogljivosti Slovenije, tovarištvo in solidarnost v okviru zvez in društev ter v razmerju do drugih sorodnih veteranskih organizacij, domoljubje in patriotizem kot aktivno državljanstvo ter državljansko vzgojo.

Tako bomo ravnali, ker Slovenija po osamosvojitvi še vedno nima izdelane vizije, kakšna država želi biti in kateri so njeni ključni politični, ekonomski ter predvsem socialni cilji, ki bodo določali prihodnost njenih državljank in državljanov, ki si želijo živeti v demokratični, pravni in socialni državi, vključeni v skupino jedrnih držav Evrope.

Dr. TOMAŽ ČAS, predsednik Združenja SeverLADISLAV LIPIČ, predsednik ZVVS