Pojatina se natančno spominja, kdaj se je v njem nekaj premaknilo. »Odpravili smo se na otok Lopud, želeli smo se potapljati pod strmimi pečinami, saj smo bili prepričani, da je tam globoko in lepo morje, ki kar kipi od morskega življenja. Ko smo se potopili, pa smo našli vse, kar si lahko zamislite, in vse, česar si ne morete niti predstavljati. Tam so bile straniščne školjke, grmada pralnih strojev, radiatorjev, cevi je bilo za celo skladišče… Grozno.« Takrat se je odločil. Edina hiša, v kateri lahko živimo in ki jo imamo, je naš planet Zemlja. In ta planet potrebuje pomoč. Morje je namreč čudež, ki nam daje vse, kar potrebujemo, je rekel nesebičen potapljač, čudež, ob katerem živim vse življenje. Prvo akcijo je organiziral leta 2007, skupaj s še dvema prijateljema. Od takrat vsako leto organizira ali sodeluje v več kot dvajsetih akcijah, v katerih čistijo modri Jadran. Vsako leto. V samo eni akciji je s kolegi iz morja potegnil več kot 400 pnevmatik, skupaj več kot deset ton odpadkov. »Kljub vsemu, kar nemarneži vsak dan stresajo v morje, kljub številnim odvrženim avtomobilskim pnevmatikam, akumulatorjem, embalaži, gradbenemu materialu, gospodinjskim strojem, odsluženemu pohištvu in brezštevilnim kosom plastike pa je čudež, ko nekaj metrov pod vodno gladino v bližini splitske plaže vidiš jastoga, veliko škarpeno v zalivu Makarske, ko mimo tebe vsake toliko priplava raža… Ta modri raj moramo ohraniti. Saj nisem sam. V teh letih so se mi pridružili mnogi ljudje dobre volje, mnogi, ki jim ni vseeno,« je optimist Pojatina. Kljub temu, da večino teh akcij financira sam. Iz lastnega žepa.
Čistilci Jadranskega morja
Matko Pojatina je potapljač, ki je zadnjih trinajst let posvetil čiščenju smeti iz Jadranskega morja. Velikokrat sliši, da je to, s čimer se ukvarja, Sizifovo delo, a Pojatina preprosto odgovarja: »Kaj pa bi bilo, če tega nihče ne bi počel?«

Matko Pojatina je s kolegi v samo eni akciji iz morja potegnil več kot deset ton odpadkov.