Skoraj štiri leta že bivši ameriški predsednik Barack Obama posluša praktično vsakodnevne napade svojega naslednika, pa se je v kampanji in tudi sicer držal v ozadju, dva tedna pred volitvami pa le stopil za govorniški oder. V predvolilnem govoru v Pensilvaniji, ki ji v obeh taborih posvečajo največ pozornosti od vseh zveznih držav, je v nastopu v podporo svojemu podpredsedniku Joeju Bidnu uprizoril ostro kritiko Trumpovega ravnanja, politik in osebnosti – in videti je bilo, kot da na odru uživa. »To ni normalno predsedniško obnašanje. Ne bi ga trpeli pri ravnatelju, ne bi ga trpeli pri trenerju, ne bi ga trpeli pri sodelavcu. Ne bi ga trpeli v družini, razen morda pri kakšnem usekanem stricu. Zakaj bi ga sprejeli pri ameriškem predsedniku?« je Obama dejal o Trumpu, njegovem ravnanju in prepošiljanju tvitov o teorijah zarote. Bivši predsednik je dejal, da ima Trumpovo ravnanje posledice in da ne bi smeli le odmahniti z roko, češ da tak pač je. »To spodbuja ljudi, da so kruti, razdiralni in rasistični, trga tkivo naše družbe, vpliva na to, kako naši otroci vidijo družbo. Vpliva na naše družine, na pogled sveta na Ameriko,« je Obama nagovarjal še neodločene volilce in tiste, ki se še niso odločili, da gredo na volitve, k podpori Bidna.

Obama je precej očitno prevzel vlogo »napadalnega psa«, kot v dobesednem prevodu v ZDA rečejo podpredsedniškim kandidatom, ker naj bi bili ti v kampanji bolj agresivni in si lažje umažejo roke, zato da je predsedniški kandidat bolj umirjen in sprejemljiv za volilce. Pri republikancih je Donald Trump to sicer postavil na glavo, pri demokratih pa je Kamala Harris letos bolj v ozadju.

Čez prvo oviro na poti na vrhovno sodišče

Govor Obame je bil dan pred sinočnjim drugim in zadnjim soočenjem Trumpa in Bidna. Republikanski predsednik je nanj odšel s popotnico iz senatnega odbora za pravosodje, kjer so potrdili nominacijo Amy Coney Barrett za vrhovno sodnico. Dobila je vseh dvanajst republikanskih glasov, vseh deset demokratskih senatorjev pa je glasovanje bojkotiralo in na mizo postavilo fotografije ljudi, ki bodo po njihovem čutili posledice imenovanja. 10. novembra bo na vrhovnem sodišču obravnava republikanske tožbe za razveljavitev Obamove zdravstvene reforme, demokrati pa se bojijo, da bo Coney-Barrettova v devetčlanskem sodišču dala odločilni glas za razveljavitev reforme. Ves senat bo o njej glasoval v ponedeljek.

Pred soočenjem Bidna in Trumpa se je oglasil tudi direktor za obveščevalne dejavnosti John Ratcliffe s trditvijo, da sta se Rusija in Iran dokopala do podatkov o ameriških volilcih in da je Iran organiziral kampanjo grozečih sporočil pod pretvezo, da jih pošilja belska rasistična skupina. Demokrati so Ratcliffa obtožili, da je zbrane podatke predstavil selektivno v pomoč Trumpu.

Oglasil pa se je tudi bivši sodelavec Bidnovega sina Hunterja in potrdil pristnost elektronskih sporočil, ki nakazujejo vpletenost demokratskega podpredsedniškega kandidata v sinove posle v Ukrajini in na Kitajskem. Sam je že pred časom dejal, da s sinom ni nikoli govoril o poslih, omenjeni sodelavec Hunterja Tony Bobulinski pa trdi, da je bil tudi sam temu priča. Trump trdi, da so mediji glede te afere preveč popustljivi do Bidna, in je zato predčasno prekinil intervju za televizijo CBS, obljubil pa, da bo Bidna primoral k odgovorom na soočenju, ki je sledilo.