Manjša zelenica pred ljubljansko fakulteto za gradbeništvo in geodezijo je letos dobila nov namen. Zaposlenim, študentom in tudi mimoidočim je zdaj ob Jamovi cesti na voljo prostor, kjer lahko pomalicajo ali zgolj posedijo. Skupina zaposlenih na fakulteti je namreč na zelenici postavila mizo z lesenimi klopmi, do tja pa uredila kamnito pot. Obnovili so tudi bližnja korita za rože in postavili izmenjevalnico knjig. Vozlišče dobrih idej, kot so poimenovali svoj novi kotiček, so uresničili s pomočjo projekta Zunaj.
Pred fakulteto Vozlišče dobrih idej
Projekt je rezultat sodelovanja ljubljanske mestne občine, kulturnega društva (KD) Prostorož in Inštituta za politike prostora (Ipop), letošnja izvedba pa je že druga po vrsti. S projektom želijo pobudniki predvsem pomagati prebivalcem pri uresničevanju idej, ki bi pripomogle k povezovanju med stanovalci v soseskah. Letos so prejeli skoraj šestdeset pobud, uresničiti pa so jih pomagali petnajst. Občanom so pomagali z nasveti in jim ponudili pomoč pri organizaciji, vsaki zmagovalni pobudi so namenili tudi 800 evrov za nakup materiala.
Prav lanska izvedba projekta Zunaj je ekipo spodbudila k zasnovi Vozlišča dobrih idej pri fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, priznava Ajda Kafol Stojanović, saj so idejo dokončno izoblikovali tik pred prijavo na projekt. »Pogosto je dobrih idej veliko, potreben pa je poriv oziroma možnost za pridobitev finančnih sredstev, da se te ideje tudi uresniči. Verjetno kotiček za druženje danes še ne bi bil postavljen, če ne bi bilo projekta Zunaj,« je prepričana sogovornica.
Kolopark, igrišče, zeliščni vrt
Za sodelovanje pri akciji Zunaj so se odločili, ker so pri fakulteti in v njeni okolici pogrešali prostor, kjer bi lahko ljudje med odmorom posedeli, popili kavo ali pojedli malico. Pri urejanju Vozlišča dobrih idej je ves čas pomagalo od deset do petnajst sodelujočih, skupno ustvarjanje pa jih je še bolj povezalo. »Pri oblikovanju ureditev na javnih površinah se nam zdi nujno, da že pri sami ideji sodeluje čim več ljudi z različnimi pogledi, znanjem in potrebami. Saj veste, več glav več ve. Skupno ustvarjanje je vidno v odličnem rezultatu, s katerim smo zadovoljni, kaže se v večji komunikaciji med nami in tem, da imamo še ogromno idej, kako kotiček nadgraditi oziroma česa se lotiti naslednjič,« je zadovoljna Ajda Kafol Stojanović.
Pod okriljem letošnje izvedbe projekta Zunaj so občani med drugim uredili obnovili košarkarsko igrišče v Mostecu, na Poljanah so sosedje postavili zeliščni vrt in ga poimenovali Poljanski vrt, v Sneberjah so pod imenom Sneberska oaza postavili kolopark, skupinica sosedov je denimo uredila kotiček pred stolpnico v soseski BS3, na Livadi pa je breg ob Ljubljanici postal kotiček za druženje. »Na sestanek je prišlo kar nekaj stanovalcev iz bližnjih blokov, ki nimajo vrtov in zato pogrešajo prostor za druženje,« je bila nad odzivom prijetno presenečena pobudnica akcije Kotiček ob Ljubljanici Katja Bernjak, ki je zadovoljna, da je »iz totalne džungle« nastal prostor, kjer se zdaj lahko druži vsa ulica.
Projekt brez drobnega tiska
Projekt Zunaj je letos dosegel tudi Besnico. Večina preostalih zmagovalnih idej je bila vezana na bolj urbana območja, ureditev počivališča za kolesarje Besnica pa je »povsem vaški projekt«, je povedal Srečko Kravcar in poudaril, da jim tudi zato izbor veliko pomeni. Sprva je pri projektu sodelovala peščica posameznikov, ki so se zbrali okrog kulturno-umetniškega društva KRES Besnica, na koncu pa je na različne načine sodelovalo več kot dvajset ljudi. Za sodelovanje so se odločili, ker je šlo za »enostaven razpis brez drobnega tiska«, pa tudi, ker so v dolini Besnice, ki je priljubljena med kolesarji, takšno točko s počivališčem in informacijsko tablo potrebovali. Hkrati so uredili del napajališča, kjer so včasih pred potjo v Ljubljano napajali živali.
Tudi v Besnici se strinjajo, da ideje brez možnosti sodelovanja pri projektu Zunaj ne bi uresničili. »Z bistveno manj obsežno in cenejšo idejo, ki je vsebovala zgolj postavitev informativne table, smo se v začetku leta obrnili na četrtno skupnost Sostro, a je bila naša prošnja zavrnjena,« je pojasnil Srečko Kravcar, ki je zadovoljen, da so projekt vendarle lahko izpeljali. »Z marsikom od sodelujočih se sedaj slišimo večkrat, kot smo se pred tem. Informativna tabla, ki je predvsem neke vrste zgodovinski prerez kraja in doline, naj bi služila tudi ozaveščanju, da živimo na lepem območju, ki je zgodovinsko in kulturno bogato, ter da to na drugi strani terja neke vrste odgovornost,« je sklenil sogovornik.
