Pred dvema tednoma je literarno javnost pretresla novica o ukinitvi zakona o enotni ceni knjige. Zakon, sprejet pred sedmimi leti, naj bi namreč knjigo zavaroval tako, da ji založnik določi ceno, ki mora ostati šest mesecev od izida nespremenjena in enaka na vseh prodajnih mestih, s tem pa naj bi pred nelojalno (cenovno) konkurenco supermarketov in spletnih prodajaln zaščitili zidane knjigarne.
Vlada je nameravala omenjeni zakon ukiniti v sklopu petega paketa protikoronskih ukrepov, na kulturnem ministrstvu so namreč mnenja, da zakon »prekomerno posega v učinkovito konkurenco na trgu« in da bi se z odpravo zakona pospešila knjižna prodaja, ki ji koronavirus ni prizanesel. A je državni zbor določil »le«, da se zakon začasno ne uporablja, in sicer do 30. aprila 2022, ko naj bi si predvidoma tudi knjižno področje nekoliko opomoglo od posledic koronakrize.
Pomanjkljiva utemeljitev
Mnogi poznavalci so opozarjali, da je skrb vzbujajoče, da se zakon ukinja brez predhodne analize stanja in posvetovanja s stroko. Tako stroka kot opozicija pa sta vladi očitali, da je prenehanje veljavnosti zakona »skrila« kar v predlog zakona o ukrepih za omilitev posledic koronakrize. Na kulturnem ministrstvu odgovarjajo, da so ciljali na to, da je treba glede na okoliščine, v katerih je zaradi koronavirusnih razmer trenutno založništvo, ukrepati hitro in učinkovito. Zgolj začasno prenehanje zakona pa vidijo kot možnost, da se naredi temeljita evalvacija.
Do primarnega predloga vlade pa se je navsezadnje kritično opredelila tudi zakonodajnopravna služba državnega zbora. V svojem mnenju so opozorili, da je treba predlagano rešitev utemeljiti, saj »ni jasno, kako je vsebina določitve prenehanja veljavnosti zakona sploh povezana z omilitvijo in odpravo posledic covida-19«.
Trije scenariji
Kakšne bodo torej posledice leto in pol dolge ukinitve veljavnosti zakona? »Poenostavljeno ta zakon pravi, da če vi kot založnik določite svoji knjigi ceno 20 evrov, nato pa jo daste meni kot knjigarnarju, da jo bom po tej ceni prodajal, vi te knjige naslednjih šest mesecev ne smete prodajati po nižji ceni. S prenehanjem veljavnosti zakona torej to lahko naredite, obstaja pa v tem primeru velika stopnja verjetnosti, da bom tudi jaz kot knjigarnar knjigo začel prodajati po isti nižji ceni ali pa vas bom vrgel iz svoje knjigarniške mreže,« je slikovit Miha Kovač, profesor založništva na ljubljanski filozofski fakulteti.
Izpostavlja predvsem dve knjigarniški mreži; Mladinska knjiga je skoraj štirikrat večja od Učil in ima precej širšo ponudbo knjig drugih založb. »Precej možen učinek bo, da se bo širina ponudbe v Mladinski knjigi zmanjšala, ker njene knjigarne ne bodo hotele prodajati knjig po višjih cenah kot založnik na svojih spletnih straneh, to je namreč zelo nadležno za kupca. Hkrati se lahko zgodi, da se bodo cene knjig zaradi konkurence začele nižati, kar je za kupca dobro le na kratek rok. Zaradi nizkih cen bodo namreč mnogi založniki, pa tudi knjigotrške mreže začeli izginjati, stroški bodo previsoki, knjige nižje kakovosti.« Tretji – in najbolj optimističen možen – scenarij je, da se ne zgodi nič posebnega, ker se lahko obe knjigotrški mreži odločita, da jima taka konkurenca ne škodi, pojasnjuje Kovač.
Če bi torej hoteli narediti evalvacijo v Sloveniji, bi morali najprej pridobiti prodajne podatke iz obeh knjigotrških mrež za zadnjih nekaj let. »A tudi naša založniška branža je tako avtistična, da se veliki in mali niso sposobni pogovarjati in vsak gleda le na svoj kratkoročni interes. Če bi bilo nekaj več razumevanja, bi tako analizo založniki lahko naredili sami, in sicer na podlagi podatkov, ne svojih čustev,« dodaja.
Preložitev ne bo dovolj
Kot pravi, so Nemci svoj zakon o enotni ceni knjige med letoma 2017 do 2019 evalvirali tako, da so pogledali širino ponudbe knjig v svojih knjigarnah in jo primerjali z raznolikostjo v državah s podobno velikim trgom, kjer tega zakona ni. Preverili so tudi, koliko je prodaja knjig usmerjena v uspešnice, ki se jih prodaja z velikim popustom, in kaj se dogaja s cenami knjig glede na splošno gibanje maloprodajnih cen. »Ugotovili so, da je v državah, kjer zakona o enotni ceni knjige ni, ponudba manj široka, bolj je usmerjena k uspešnicam, poleg tega se je povprečna cena knjige povečala; na račun tega, da so uspešnice sicer zelo poceni, so vse ostale knjige bistveno dražje. Odločitev je bila za nemško vlado zelo enostavna – ohranimo enotno ceno knjige.«
»Žalostno je, da pri nekaterih velja mnenje, da je treba ceno knjige že pri njenem izidu znižati. Očitno ima knjiga v Sloveniji res zelo kratek rok trajanja, saj naj bi bila torej zanimiva le nekaj mesecev,« primakne Ingrid Celestina, predsednica Društva slovenskih knjigotržcev in lastnica koprske knjigarne Libris. Prepričana je, da za izboljšanje položaja knjige in povečanje prodaje preložitev tega zakona ne bo dovolj: »Ali bomo s tem, ko bomo kupce privajali na 'akcijske cene' in jim sporočali, naj čakajo na 'ugodno ponudbo', res povečevali prodajo, predvsem pa zanimanje za knjige? Tako radi govorimo, da je knjiga neko posebno blago, a jo tisti, ki bi morali biti njeni varuhi, obenem v istem hipu postavljamo ob bok raznovrstnim izdelkom v trgovskih centrih.«
