Na Vrhniki pa naj s pomočjo kitajskega lastnika Kemis vzpostavi negorečo visoko tehnologijo. To bi Kemisu državna politika že zdavnaj lahko omogočila. Med drugim s tem, da angažira inštitute, ki naj Kemisu pomagajo vzpostaviti tehnologijo ravnanja z odpadki, pri kateri ne bo gorelo in se ne bo vžigalo. Namreč, tudi po tako imenovani sanaciji v Kemisu smo v Slovenskih novicah 13. julija 2020 prebrali, da je v Kemisu spet gorelo. Iz Kemisa sta se valila smrad in dim, na stroju za drobljenje embalaže je prišlo do samovžiga. Prišlo je več gasilskih ekip, policija in župan občine Vrhnika.
Razumemo prebivalce Sinje Gorice in Vrhnike, da so v nekakšnem stresu, v stalnem pričakovanju, da se bo v Kemisu nekaj zgodilo, požar, eksplozija ali pa kar oboje, kot v katastrofalnem požaru 15. maja 2017. Za katerega naj ne bi bil nihče kriv, si morete misliti! Pa ga ni povzročila višja sila, na primer strela z neba ali pa molotovka iz rok tretje osebe, pač pa spet – samovžig, ki je očitno del tehnologije ravnanja z odpadki v Kemisu. Mogoče celo v okoljevarstvenem dovoljenju, saj je Arso dokaj toleranten, ker ga bremenijo pritiski vsakokratne politike, naj zmanjša »birokratske« postopke, podobno kot pri kanalu C0. Potem dobimo pa požare in velika onesnaževanja, za katere ni nihče kriv, ker odločevalcev ni več na mestih, kjer so namerno spustili dovoljenja »skozi«.
Zato je edina rešitev, da državna politika takoj preseli dejavnost odpadkov Kemisa s te poseljene lokacije drugam.
Mag. Tomaž Ogrin, Ljubljana