Koliko obremenitev lahko sploh še prenesejo zaposleni v zdravstvu? Ne veliko. Kadrovska podhranje nost je velika, medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev ni mogoče dobiti na trgu dela, sploh ne čez noč in zlasti ne tistih, ki bi bili usposobljeni za delo z najtežji mi bolniki in tistimi s covidom-19. Tako se uresničujejo napovedi Aleša Rozmana, direktorja Klinike Golnik, ki je že pred časom opozoril: »Najhuje bo, če bodo na voljo prosti ventilatorji, ne bo pa dovolj strokovnega kadra, ki bi znal z njimi delati oziroma oskrbovati paciente s covidom-19.«

Novinarka Meta Černoga piše, da je epidemija še razkrila, kako kadrovsko podhranjena je zdravstvena nega pri nas, na kar Zbornica – Zveza pristojne opozarja že več kot 15 let. Razmere, kakršne so, odsevajo pomanjkanje vizije in načrtovanja kadra zdravstvene nege ter tudi načrtno zanemarjanje financiranja področja, so poudarili na posvetu s pomenljivim naslovom Kdo bo skrbel za paciente, ko medicinskih sester ne bo več? »Vsaka medicinska sestra in vsak tehnik zdravstvene nege v tem trenutku na izpostavljenih oddelkih dela za dva,« je ponazorila Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze.

Ne vidijo več izhoda

Zaposleni čutijo, da ni spoštovanja do tega poklica. »Naši člani ne zmorejo več. Premalo jih je, kadrovski primanjkljaj je iz leta v leto večji. Ne vidijo več izhoda iz začaranega kroga. Zaposleni so na skrajnem robu svojih moči, izčrpani, izmučeni, utrujeni,« je na vprašanje, o kakšnih razmerah poročajo zaposleni v zdravstveni negi in njihovi sodelavci v zdravstvenem sistemu, povedala Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, katerega zahteva je takojšnje sprejetje kadrovskih standardov in normativov ter ureditev boljšega plačila za delo.

Zaposlene v zdravstveni negi najbolj boli odnos političnih odločevalcev, tistih, ki imajo vse vajeti v rokah, da bi lahko spremenili položaj, če bi seveda imeli namen in voljo. Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika

Državi zaupamo manj kot facebooku

Še več zanimivih člankov – denimo o tem, zakaj državi zaupamo manj kot facebooku, zanimalo nas je, kako se primerov zastrupitve, kot se je nedavno zgodil pri nas, lotevajo preiskovalci, z dr. Božidarjem Voljčem smo se pogovarjali o solidarnosti in odgovornosti v času covida-19, pišemo, kako je Viktorja Orbana kot največjega avtokrata v Evropi razgalil avstrijski novinar, spominjamo se obiska kraljice Elizabete II. v Sloveniji, v naši akciji še vedno glasujete za najboljšo picerijo pri nas – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.