»Po 40. letu se začne fiziološko manjšanje kostne mase, ki traja do konca življenja. Nizka kostna masa in porušena mikroarhitektura kostnega tkiva vodita do povečane lomljivosti kosti in osteoporoznih zlomov, najpogostejši so zlom zapestja, vretenc, kolka in proksimalne nadlahtnice. Vsaka tretja 50-letna ženska in vsak šesti enako star moški bosta do konca življenja utrpela vsaj en osteoporozni zlom, zato osteoporoza postaja eden glavnih zdravstvenih problemov razvitih družb,« je pojasnil endokrinolog izr. prof. dr. Tomaž Kocjan, dr. med., s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

Posledica manjšanja kostne mase je primarna osteoporoza. »Tveganje za njen nastanek je v veliki meri odvisno od največje kostne mase, dosežene v mladosti, in od hitrosti izgube kosti med staranjem. Bistveno intenzivnejšo izgubo kostne mase lahko povzročijo številne bolezni in za kosti škodljiva zdravila. V teh primerih govorimo o sekundarni osteoporozi,« je pojasnil izr. prof. dr. Kocjan.

Osteoporozo mnogokrat odkrijejo šele po zlomu, na travmatološkem oddelku. »Po osteoporotičnem zlomu uvedemo vitamin D v visokih odmerkih in poskrbimo za zadostno vsebnost kalcija v prehrani. Med hospitalizacijo začnemo s fizioterapijo in mobilizacijo. Ko so zaloge vitamina D in kalcija zapolnjene, običajno po dveh mesecih, izbrani zdravnik predpiše nadaljevanje z medikamentozno terapijo. Seveda pa ne smemo pozabiti na telesno aktivnost,« je opisal travmatolog asist. mag. Matevž Tomaževič, dr. med., s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.

V Sloveniji 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo

Osteoporoza je najpogostejša presnovna bolezen kosti. Po oceni Mednarodne fundacije za osteoporozo je bilo v Sloveniji lani 100.000 bolnic in 25.000 bolnikov z osteoporozo. Dejavniki tveganja za osteoporozo so starost (tveganje se v vsaki dekadi življenja podvoji), prezgodnja menopavza, izostanki menstruacije (daljši od 12 mesecev), osteoporozni zlom kolka pri starših, bela rasa, ženski spol, telesna neaktivnost, malo kalcija v prehrani (pod 0,5 g/dan), pitje alkohola (nad 14 enot/teden), kajenje, nizka telesna teža (pod 60 kg), kronične bolezni jeter, ledvic, revmatoidni artritis, preveliko delovanje ščitnice in uživanje nekaterih zdravil, npr. glukokortikoidi, antiepileptiki.

Pravo breme osteoporoze so posledice padcev

Pravo breme osteoporoze so širše posledice padcev, zaskrbljujoč je predvsem zlom kolka. Torej je razumljivo, zakaj se starejši ljudje tako zelo bojijo padca, kar je poudarila Elizabeta Stepanović,mag. zdravstvene nege in javne uprave iz Endokrinološke ambulanta Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

Izr. prof. dr. Kocjan ocenjuje, da je v Sloveniji brez diagnoze, torej tudi brez zdravljenja, kar približno 60% bolnikov z osteoporozo, zato je izredno pomembna preventiva. »V presejanje populacije na visoko tveganje za osteoporozni zlom so vključeni vsi moški in ženske, starejši od 60 let. Presejanje izvajamo s pomočjo računalniškega programa FRAX,« je opisala prim. Jana Govc Eržen, dr. med., z Zdravstvene postaje Vojnik ZD Celje, sicer tudi nacionalna koordinatorka za preventivo kroničnih nenalezljivih bolezni odraslih NIJZ.

Neprecenljiva opora Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije

»Mednarodna fundacija za osteoporozo opozarja, da je pandemija s svojimi omejitvami resno prizadela zdravje kosti po vsem svetu,« je poudarila Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije, ki letos praznuje 20-letnico plodnega delovanja ter združuje 18 slovenskih društev z več kot 5500 člani.

Opustitev zdravljenja lahko poveča tveganje za zlome

Izr. prof. dr. Kocjan je za zaključek močno poudaril, naj bolniki zaradi epidemije covid-19 ne opuščajo jemanja zdravil: »Ni podatkov, da bi zdravila za osteoporozo povečala tveganje za okužbo s koronavirusom ali za resnejši potek bolezni covid-19, zato zdravljenja ne prekinjamo.« Posledice morebitne prekinitve zdravljenja osteoporoze so odvisne od vrste zdravila, v nekaterih primerih lahko pride do pospešitve razgradnje kosti, izgube kostne mase in do zvečanja tveganja za večkratne zlome vretenc.