Kot smo poročali že včeraj, je ministrstvo za kulturo številnim najemnikom oziroma uporabnikom prostorov v stavbi na Metelkovi 6 v ponedeljek poslalo predlog za sporazumno prekinitev najemnega razmerja in njihovo izselitev do konca januarja. Zgradba, ki je sicer last ministrstva, naj bi bila zaradi dotrajanosti nevarna; v dopisu so ob tem navedli, da »ministrstvo stavbo potrebuje zase, saj jo bo obnavljalo«. V primeru, da s predlagano prekinitvijo pogodbe ne bi soglašali, jim je ministrstvo zagrozilo, da bo izpraznitev prostorov doseglo po sodni poti – na stroške uporabnikov.
»Napad na civilno družbo«
V stavbi na Metelkovi 6 že več kot dve desetletji delujejo številni neodvisni kulturni producenti in nevladne organizacije, med njimi Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Zavod Maska, Mesto žensk, ŠKUC, Zavod za sodobno umetnost SCCA Ljubljana in mnogi drugi. Nad pozivom ministrstva so ogorčeni. »Odpoved najemnih pogodb je prišla na naše naslove nenapovedano in prav na dan, ko sta bili razglašeni epidemija ter policijska ura. Proti ravnanju ministrstva za kulturo odločno protestiramo in ga razumemo kot napad na civilno družbo in neodvisno kulturo v želji, da se onemogoči delovanje kritične javnosti, ki je sedanja oblast in zlasti največja vladna stranka SDS nikoli nista skrivali,« so zapisali v včerajšnjem skupnem odzivu.
Na ministrstvo smo že v ponedeljek naslovili več vprašanj o tem, kakšne načrte imajo s stavbo, ali nameravajo uporabnikom za čas prenove zagotoviti nadomestne prostore oziroma jim ponuditi druge prostore za nedoločen čas. Nanje nam sicer (še) niso konkretno odgovorili, so pa včeraj poslali splošno sporočilo za javnost, v katerem trdijo, da je stavba »statično sporna in nevarna za bivanje« ter potrebna temeljite sanacije, zaradi česar so uporabnike pozvali k izselitvi. »Gre za edini neobnovljeni objekt v lasti države na tem območju, njegovo nujno obnovo pa sta načrtovala že predhodna ministra za kulturo,« so še zapisali in pristavili, da uporabniki »za prostore ne plačujejo nobene najemnine, nekateri pa ne poravnavajo niti stroškov«.
»Stavba ni nevarna«
Zgodbe uporabnikov so malce drugačne. Programska vodja Mesta žensk Teja Reba pojasnjuje, da so prostore dobili v najem leta 2004 s soglasjem ministrstva. »Z uveljavitvijo zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo nam je najemodajalec omogočil brezplačno uporabo prostora pod pogojem, da prevzamemo obveznosti tekočega vzdrževanja. Redno plačujemo pripadajoče stroške, pred kratkim pa smo z lastnimi sredstvi pisarno obnovile.«
Stavba res potrebuje obnovo, priznava Teja Reba, ni pa nevarna, »zunanja dela, kot je obnova fasade, se lahko izvajajo tudi v prisotnosti najemnikov«. Ker jim ministrstvo ni ponudilo nadomestnih prostorov, o izselitvi v tem trenutku ne razmišljajo, skrbi pa jih, da ministrstvo organizacije, katerih program tudi sofinancira in ki so v javnem interesu, brez skupnega iskanja rešitev postavlja v tako nemogoč položaj. »Ministrstvo v času te vlade s kulturnimi organizacijami na splošno ne vodi dialoga. Da tovrstne odločitve sprejemajo v času prizadetosti sektorja zaradi epidemije, je kontraproduktivno, na kar bomo opozorili tudi evropsko komisijo,« je še poudarila.
Tudi direktor zavoda Maska Janez Janša pove, da imajo z ministrstvom od leta 2000 sklenjen dogovor o uporabi prostorov, v katerem trajanje najema ni opredeljeno. »Šokirani smo nad ravnanjem ministrstva. To je še ena poteza, usmerjena v poslabšanje položaja kulturnih delavcev, brez kakršnega koli vnaprejšnjega obvestila ali vizije o tem, kam naj organizacije zdaj gredo. Izkoristili bomo vse pravne poti za preprečitev tega nasilnega dejanja.«
Poskus izbrisa kritične misli
Podobno kritični so tudi v društvu Asociacija: »Deložacija nevladnih organizacij na Metelkovi 6 je jasen odraz tega, da se resorno ministrstvo namesto z ukrepi za pomoč kulturnemu sektorju ob epidemiji ukvarja s postopki, ki kažejo nastrojenost proti neodvisni kulturni produkciji. Ministrstvo organizacije v času stiske, ko se prilagajo na izredne razmere, sili v selitev in očitno kršenje navodil NIJZ.«
V skupni izjavi so na Metelkovi 6 delujoče organizacije med drugim dodale, da večinoma izhajajo iz dediščine civilnodružbenih gibanj, ki so v 80. letih prejšnjega stoletja spodbujala demokratizacijo družbe in s tem odločilno prispevala k sprejetju demokratične ustave po osamosvojitvi države. »Eden ključnih simbolnih trenutkov teh prizadevanj se je zgodil leta 1993, ko smo kulturniki, umetniki in aktivisti zasedli nekdanje poveljstvo vseh slovenskih vojašnic JLA na ljubljanski Metelkovi. Od takrat je to javni prostor, kjer spoštujemo raznolikost, solidarnost, dialog in kritično misel. Te vrednote in zgodovinska dejstva poskuša sedanja vladajoča politika izbrisati,« dodajajo. »Ministrstvu za kulturo in vladi sporočamo, da Metelkove 6 ne bomo zapustili in da se bomo z vsemi silami uprli napadom na civilno družbo, neodvisno kulturo in demokracijo.«
