Kritika predstave Moj mož: so visoke pete znak moči ali podrejenosti?
Videti je, da so turobni časi karanten tudi pri gledališkem snovanju pustili različne neprijetne učinke, pa ne le v smislu omejenega obiska dogodkov, otežene produkcije, nazadnje tudi ponovne ustavitve delovanja gledališč: v času okrnjenih stikov z okolico, ki še stopnjujejo zapredenost v intimne svetove posameznikov, se tudi (v) teatru vse pogosteje dogaja, da se obravnavana tematika – ter zlasti način njene obdelave – nekako ne poveže s širšim premislekom »konteksta« njenega uprizarjanja. Rečeno drugače, v nekaj več kot dobrem mesecu dni (še ene) nesrečne gledališke sezone se je zvrstilo več predstav, ki jim kljub resnemu vsebinskemu ter izvedbenemu naporu ni uspelo ustrezno ujeti lastnih problemskih izhodišč ali pa so v svojih ambicijah pustile skorajda naiven vtis.
V predstavi Moj mož, ki jo je po kratkih zgodbah Rumene Bužarovske zrežirala Ivana Djilas, se skozi devet igralk zvrsti prav toliko ženskih usod. (Foto: Peter Uhan)
Do določene mere za tovrstnimi simptomi trpi tudi uprizoritev Moj mož, kot sta si jo po kratki prozi Rumene Bužarovske zamislili prevajalka (in dramaturginja)
Kljub napovedim, da vlada ukinja zakon o enotni ceni knjige, je državni zbor zdaj sklenil drugače – zakon se zgolj začasno ne bo uporabljal, in sicer...