Evropski parlament, evropska komisija in Svet EU se že vrsto tednov pogajajo o končnem dogovoru za obseg novega evropskega proračuna za obdobje 2021–2027. Toda pogovori se ne premaknejo z mrtve točke. Pogajanja so zastala predvsem pri zahtevi evropskega parlamenta po dodatnih sredstvih za ključne evropske projekte in pri vprašanju pogojevanja izplačil evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava v državah članicah. Če dogovora ne bo do konca leta, bo Unija novo proračunsko obdobje začela s financiranjem po dvanajstinah.
Evropski svet ni zainteresiran, da bi še enkrat odpiral težko izpogajan 1800 milijard evrov vreden sveženj za okrevanje evropskega gospodarstva, katerega del je 1074 milijard težak sedemletni proračun EU. Prošnje predsednika evropskega parlamenta Davida Sassolija, naj evropski voditelji še malce razpnejo mošnjiček in k proračunu dodajo še 39 milijard evrov za 15 evropskih programov, ki jim je bilo med poletnimi pogajanji odvzetih precej sredstev, so tudi na zadnjem vrhu EU naletele na gluha ušesa.
Najbolj zapleteno vprašanje pogajanj je pogojevanje izplačil sredstev iz novega proračuna s spoštovanjem vladavine prava. Štiri največje politične skupine v evropskem parlamentu (Evropska ljudska stranka, Socialisti in demokrati, Prenovimo Evropo, Evropski zeleni) v skupnem pozivu zahtevajo dosledno pogojevanje, in sicer zaradi slabih izkušenj s spodkopavanjem vladavine prava na Madžarskem in Poljskem. Pripravljene so tudi blokirati sprejetje proračuna, če se jim ne bi uspelo dogovoriti o posebnem mehanizmu, s katerim bi v primeru sistemskih groženj vladavini prava zamrznili izplačila evropskih sredstev.
Nemški predlog brez podpore
Pogajalci imajo na mizi kompromisni predlog nemškega predsedstva, ki pa je že naletel na ostre kritike parlamentarcev zaradi precej blažjih določil, kot jih za zaščito evropskega denarja želita parlament in komisija. Nemški predlog predvideva zgolj zamrznitev evropskih sredstev, če bi imela kršitev vladavine prava neposreden učinek na evropske finance. Vse kršitve vladavine prava torej s takšnim mehanizmom ne bi mogle biti sankcionirane. Sredstva bi lahko denimo zamrznili zaradi prevar z evropskimi sredstvi, ne pa zaradi pritiskov na sodstvo ali zmanjšanja medijske svobode.
S tem predlogom je nezadovoljnih tudi enajst voditeljev socialdemokratskih strank v EU, ki so napisali pismo, pod katero so se med drugimi podpisali švedski premier Stefan Löfven, danska premierka Mette Frederiksen in finska premierka Sanna Marin pa tudi predsednica slovenskih socialdemokratov Tanja Fajon. Menijo, da bo zadostno zaščito evropskih sredstev predstavljal samo zavezujoč mehanizem za spoštovanje vladavine prava, ki bi ga lahko s kvalificirano večino sprožile članice EU.
Slovenci z nadpovprečno podporo
Tristranska pogajanja so naporna tudi zato, ker je treba upoštevati grožnjo Varšave in Budimpešte z blokado večletnega proračuna, če bi takšen močan mehanizem zares poskušali uveljaviti. »Ne bomo se pustili terorizirati z denarjem,« sporoča podpredsednik poljske vlade Jaroslaw Kaczynski, ki je tako še enkrat podkrepil večmesečna nasprotovanja premierja Moravieckega in madžarskega predsednika vlade Orbana.
Pogajalska moč evropskega parlamenta pa se je včeraj tik pred nadaljevanjem novega kroga tristranskih pogajanj še okrepila. Parlament je predstavil rezultate javnomnenjske raziskave v vseh 27 članicah EU, iz katere je razvidno, da se kar 77 odstotkov Evropejcev strinja s pogojevanjem izplačila evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Najmočneje takšen zaščitni mehanizem podpirajo državljani Cipra, Luksemburga, Avstrije, Grčije in Romunije. Zanimivo je, da so na Madžarskem in Poljskem državljani z 72-odstotno podporo takšnemu mehanizmu zgolj za nekaj odstotnih točk pod evropskim povprečjem. Državljani Slovenije pa z 78 odstotki mehanizmu izražajo malenkost nadpovprečno podporo.
Po včerajšnjih pogajanj so bili parlamentarci sicer nekoliko bolj optimistični, da bo z nemškim predsedstvom možno doseči dober kompromis.
