V digitalnem kvizu Slovenski kvIZUM, ki utrjuje samozavest, da smo Slovenci narod inženirjev, inovatorjev in pionirjev ter ga v okviru jubilejne 20-letnice projekta Gazela objavlja tudi Dnevnik, je nadpovprečno število gorenjskih inovacij. Je kak poseben razlog za to?

Morda zato, če se malce pošalim, ker si kot pregovorno varčni neprestano želimo stvari izboljševati in na tak način prihraniti. A šalo na stran. Tisto, kar znamo dobro delati, je treba trajno negovati in ohranjati. Dober zgled je med Gorenjci svetovno znan izumitelj Peter Florjančič, ki kljub svojim več kot 100 letom še vedno inovira. Tudi v Iskratelu brez inovativnih zaposlenih ne bi imeli več kot 70-letne zgodovine. Inovativnost je gonilo napredka in razvoja. Prepoznana je kot ena od skupnih kompetenc vseh zaposlenih in vrednota podjetja. Razvoj inovativnosti terja načrtno in celovito upravljanje, zato imamo pri nas imenovanega upravljalca inovacij, sodelavca Gregorja Smoleja. Skozi inovativnost skupaj gradimo inovativno okolje in povezano organizacijsko kulturo.

Vaši izjemni praksi povezovanja sta Teden !Novativnosti in spremljanje dela ali senčenje inženirja z dijaki Strokovne gimnazije ŠC Kranj. Kako pomembno je, da imajo mladi ustrezen zgled, vzornike?

Zgled je zagotovo pomemben. Zato smo se pred dvema letoma pridružili vseslovenskemu projektu Inženirke in inženirji bomo, katerega poslanstvo je osvetliti izjemne dosežke slovenskih inženirk in inženirjev. S Strokovno gimnazijo Kranj smo uspešno izvedli senčenje, z ravnateljico Lidijo Goljat Prelogar pa se že pogovarjamo o nadgradnji sodelovanja s tako imenovanim inženirskim izzivom: skupina dijakov bo skupaj z našimi strokovnjaki sodelovala pri realnem inženirskem izzivu. Zaradi izjemnega lanskega odziva na Dan !Novativnosti smo letos organizirali Teden !Novativnosti in povezali več kot 500 posameznikov različnih generacij. Naš namen je vidno povezati generacije, šolski in gospodarski svet ter kot ambasador inovativnosti razširiti zavedanje, kako pomembna je inovativnost za razvoj posameznika in družbe. Povezani lahko vzpostavimo prave pogoje in okolje, kjer mladi ohranjajo svojo vedoželjnost ter izkažejo proaktivnost in inovativnost.

Za delo z dijaki in študenti si je treba vzeti čas. V Iskratelu v to vlagate kar nekaj časa in energije. Zakaj?

Gotovo je k večjemu zavedanju o pomenu načrtnega sodelovanja z mladimi prispevalo dejstvo, da na trgu dela primanjkuje strokovnjakov s področja elektrotehnike, računalništva, strojništva, fizike, matematike oziroma je povpraševanje precej večje od ponudbe. Pa tudi dejstvo, da smo hitro starajoča se družba in vsi potrebujemo naslednike. Če imajo mladi možnost že v času šolanja spoznati podjetje in delo ter možnosti za karierni razvoj, se po pridobljeni formalni izobrazbi lažje odločijo za sodelovanje. Spodbujamo jih, da razmišljajo o svoji karierni usmeritvi, kaj si želijo in kaj so za to pripravljeni storiti. Prepoznan dosežek, pohvala in spoštovanje njihovega dela vplivajo na samozavest: da si upajo preizkušati še več in učinkoviteje pristopiti k reševanju problema. Seveda prepoznavamo številne prednosti tudi za nas kot delodajalca. Mladi nam prinašajo nove, drugačne poglede na vsakodnevne izzive in osvežujejo kulturo podjetja.

Letos ste ustanovili tudi !N Board – mlade ste povabili v vodstveni tim Iskratela. Drzno?

Gre za nekoliko drugačno prakso, s katero pridobivajo voditeljske veščine. Mladim moramo dati priložnost, da se izkažejo in tudi razumejo, da je biti na vrhu velika odgovornost. Svet je z vrha videti drugače. Najvišjemu vodstvu skupine Iskratel se bodo trije izbrani dijaki/-nje oziroma študenti/-ke pridružili na sejah, na katerih bodo aktivno sodelovali in za svoje delo prejeli tudi plačilo.

Kateri so po vašem mnenju ključni vzvodi, da bi v šole in družbo vnesli več podjetnosti, poguma, ponosa in veselja do dosežkov?

Potrebujemo pogumne junake, ki odstopajo od prepričanja, da je dovolj vzdrževati obstoječe stanje in (pre)živeti s povprečjem. Mladim je treba zagotoviti možnosti, okolje za ustvarjanje izkušenj. Skozi podjetnost namreč ustvarjamo vrednost: finančno, kulturno ali družbeno. V naši družbi je kar nekaj dobrih, pozitivnih praks, ki jih je treba ohranjati in širiti. Med njimi je prvi nacionalni strateški svet za podjetnost v izobraževanju, ki ga je ustanovilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V njem smo združeni različni strokovnjaki iz šolstva in gospodarstva, njegov namen pa je oblikovati strategijo in akcijski načrt za razvoj podjetnosti v izobraževanju. Če želimo imeti inovativne državljanke in državljane, ohranjajmo njihovo otroško vedoželjnost. Spodbujajmo raziskovanje in kritičen pogled do poplave hitro dostopnih in nepreverjenih informacij, da bi imeli tudi mladi viden vpliv na pozitivno spreminjanje družbe in gospodarsko rast.