Paradoks

Večina sveta je vstopila v drugi val rasti števila okuženih s sars-cov-2. Trenutno se zdi, da je rast najvišja tam, kjer je bila v prvem valu najnižja. V primerjavi s prvim valom pa smo virus dodobra spoznali. Ukrepi so bolj targetirani. Zdravljenje je veliko bolj uspešno, kar kažejo podatki o smrtnosti. Vsaj delno nam je uspelo zaščititi ljudi, ki so za virus bolj dovzetni. Posamezniki in podjetja so delno prilagodili svoje življenje tako, da lahko dokaj normalno živijo in poslujejo virusu navkljub. Države po svetu pomagajo podjetjem in posameznikom, da prebrodijo izpad prihodka. Tu pa so še centralne banke, ki dodatno stimulirajo finančne trge z nakupi bodisi obvezniških bodisi delniških naložb. Predvsem državne in bilance centralnih bank so se povečale za vsote, ki so primerljive z vojnim stanjem. V državah G4 so se bilance centralnih bank povečale za okoli pet bilijonov dolarjev. Če smo se na začetku okrevanja še šalili, da več ko bo okužb, bolj bodo delnice rasle, zdaj lahko zapišemo, da je v vsaki šali tudi nekaj resnice, in ta »paradoks« danes vidimo tudi na kapitalskih trgih. Seveda visokega padca v marcu ne bi več zabeležili, vseeno pa bi nekateri segmenti kapitalskih trgov težko imeli tako rast kot doslej. Tukaj lahko omenimo v prvi vrsti obvezniške naložbe, ki so trenutno rekordne. Donosnost do dospetja 10-letne nemške državne obveznice trenutno znaša –0,6 odstotka, italijanske 0,7 odstotka, slovenske –0,1 odstotka itd. Razlog za to so predvsem centralne banke, ki omenjene naložbe na dnevni ravni kupujejo. Ker je denar trenutno brez vrednosti, pa so začele okrevati tudi delniške naložbe. Na nekatere panoge, poleg zastonj denarja, vpliva še potreba po njihovih storitvah in produktih. Tukaj seveda mislimo na najbolj inovativen in prilagodljiv segment kapitalskih trgov, to so podjetja, ki sestavljajo tehnološki indeks Nasdaq. Zanj lahko rečemo, da bi brez virusa težko dosegel 30-odstotno rast, kot jo dosega trenutno. Dobro se trži tudi notranji kitajski trg, ki dosega okoli 20-odstotno rast. Še precej bolje pa se je odrezal kitajski tehnološki indeks ChiNext s trenutno okoli 50-odstotno rastjo od začetka leta. Ne smemo pa seveda pozabiti, kaj se dogaja na nekaterih področjih, ki imajo zaradi virusa visoke izgube. Vendar pa ostaja dejstvo, da vsaka kriza premeša karte, in samo tisti, ki se prilagodijo, lahko v naslednjem obdobju žanjejo, kar so sejali. Zato bolj kot kadar koli prej potrebujemo inovativne rešitve in več podjetništva; ne smemo se samo zanašati na državne ukrepe. Zdi se, da so na zelo dobri poti ponovno Američani. Tam so v tretjem kvartalu letošnjega leta prejeli kar 1,5 milijona prošenj za dodelitev EIN-številke, pri nas poznane pod izrazom davčni zavezanec. V obdobju pred tem je bilo novih prošenj več kot pol manj. Delno gre višja številka tudi na račun stimulacij za nova podjetja, vseeno pa se krepi podjetništvo, ki bo tudi eno izmed ključnih pri nadaljnjem spopadu z virusom. Tudi Kitajska se uspešno spopada z novimi izzivi in beleži pozitivne številke rasti BDP, industrijske proizvodnje in rasti potrošništva.