Po mojem mnenju je znesek previsok zaradi naslednjega:
– V bližnji prihodnosti se bodo vojne, če bi do njih prišlo, bile na kibernetskem in biološkem bojnem polju, tanki in puške ne bodo pomagali.
– Orožarska industrija je še posebej znana po tem, da jo obvladajo preprodajalci, ki zagotavljajo »provizije« (beri: podkupnine) za kupce. Slovenija je visoko na lestvici držav, kjer sprejemanje podkupnin ni sprevrženo, nemoralno dejanje, pač pa način, kako se »znajdeš«. Če so v orožarski industriji podkupnine le okoli en odstotek, bodo naši vrli kupci vojaške opreme v žep pospravili neobdavčenih 8 milijonov evrov.
– Zaradi podkupljivosti in nestrokovnosti naših zastopnikov in zelo usposobljenih prodajalcev orožja bomo na koncu dobili zastarelo in morda celo nedelujočo opremo. To se ne bo zgodilo prvič in če te norosti ne zaustavimo, žal, tudi ne zadnjič.
Nič me ne bi motilo in še vesela bi bila, če bi nekaj od tega denarja raje namenili:
– za dodatno usposabljanje, dokvalifikacijo ali prekvalifikacijo vojakov, da bi lažje našli dobre službe, ko se jim izteče pogodba,
– za povečanje plač navadnih vojakov in s tem za širjenje nabora kandidatov za delo v vojski in morda celo privabljanje raziskovalcev in drugih intelektualcev ter
– za razvoj in izboljšanje znanja in infrastrukture (opreme in orodij) za zaščito pred kibernetskimi in biološkimi napadi.
Bojana Glavina, Ljubljana