Žvižgači razen redkih izjem doživljajo hude življenjske travme, od izgube zaposlitve do osamitve v delovnem in bivalnem okolju. Bistveno drugače ne bo niti po tem, ko bomo v dveh letih uveljavili direktivo EU iz oktobra 2019 o zaščiti žvižgačev. Avtorjem koruptivnih dejanj se pri nas ne zgodi nič pretresljivega. Najhujšo grožnjo predstavlja kazenski pregon. Vendar ta poteka leta dolgo in se praviloma konča brez pravnomočne obsodilne sodbe. Pogosto tudi zaradi zastaranja.
Podjetnica Urška Jurkovič, ki je razkrila provizije zdravnikom, je čez noč ostala brez posla. Njen znanec je slikovito opisal, da po razkritju korupcije Jurkovičeva v Sloveniji ni mogla prodati niti vžigalice. Njeno podjetje je končalo v stečaju, podjetnica pa se je preselila v ZDA.
Policija in tožilstvo Jurkovičeve kot informatorke nista zavarovala. Kljub temu da sta že leta 2014 razpolagala z vsemi podatki in dokazi za kazenski pregon, je obtožnica postala pravnomočna šele leta 2019. Štirim obtožencem je zadeva že zastarala. Kdo še verjame v resnost napovedi, da bomo omejili korupcijska tveganja? Oblastni organi škodljivost pojava korupcije podcenjujejo. Kako trdoživ je ta pojav, smo videli, ko je bil žvižgaču dr. Eriku Breclju vročen opomin pred odpovedjo delovnega razmerja kar med samim kirurškim posegom.
Političnim strankam je pojav korupcije deveta briga. Pravi razlog nam razkriva podatek svetovnega korupcijskega barometra. Politične stranke povsod po svetu, ne le pri nas, veljajo za najbolj korumpirane organizacije. Korupcijska tveganja so največja prav pri nosilcih oblasti. Pričakovanja, da se bodo politične stranke, ki so na oblasti, zavzemale za omejevanje korupcije, so popolna utopija. Vodstva parlamentarnih strank absolutno moč strank prvenstveno uporabljajo za uresničevanje strankarskih in tudi povsem osebnih načrtov. Vsakokratna opozicija si sicer prizadeva, da bi razkrila pretekle korupcijske posle tistih, ki so na oblasti. Vendar to ne omejuje korupcije.
Zgovoren primer predstavlja trgovina z orožjem v času osamosvajanja. Predhodno poročilo Mogetove komisije z verodostojnimi podatki o korupcijskih poslih v trgovini z orožjem je politika »arhivirala«. Takratni trgovci danes delujejo kot demokratično izvoljeni predstavniki ljudstva. Kako drugačna bi lahko bila danes Slovenija, če bi kaznovali trgovce z orožjem. Toda dogajanja v družbi so ireverzibilna (nepovratna) in to pravilo velja tudi za nerazčiščene posle trgovine z orožjem.
Pravo politično nasilje, ki ga izvaja sedanja hibridna oblast pod taktirko SDS, lahko presojamo tudi po zakonski definiciji korupcije. Pod korupcijo šteje ne le podkupnina v denarju, temveč tudi vsako ravnanje odgovornih oseb kot tudi tistih, ki so pobudniki kršitev, z namenom, da bi pridobili pričakovane koristi zase ali za drugega. Sami presodite, v katero kategorijo ravnanja bi lahko uvrstili mnoge odločitve sedanje vlade. Tudi kadrovski cunami, ki ga izvaja SDS kot vodilna stranka hibridne koalicije, je primer koristoljubne zlorabe politične moči.
Srčno upam, da napovedana koalicija opozicijskih strank po morebitnem uspešnem rušenju sedanje vlade ne bo spet zgodba o neuresničenih obljubah.
Janez Krnc, Litija
