Na 21. redni seji državnega zbora poslanci postavljajo vprašanja predsedniku vlade Janezu Janši. Jani Möderndorfer iz LMŠ je vladi očital, da je pri ukrepanju kar se tiče covida-29 v drugi fazi pijana od veselja, da ji je uspelo zajeziti okužbe v prvem valu. To je sicer dobro, je dejal, in dodal, da pa je vlada v sedanjem obdobju preprosto pogorela, predvsem na račun prepoznih ukrepov.
Möderndorfer je Janši očital, da je vlada zamudila že pri zapiranju meje s Hrvaško in se namesto tega raje s premierjem južne sosede Andrejem Plenkovićem dogovorila, kako se bo vse skupaj odložilo na začetek šole. Da imamo zaradi stalnega zamujanja vlade z ukrepi danes premalo postelj za covid-19 bolnike ter premalo aktiviranih zdravnikov in zdravstvenih delavcev.
»Nimamo covid-19 bolnišnice v smislu, kjer bi lahko izolirali tovrstne paciente in na ta način omogočali izvajanje vseh preventivnih in kurativnih zdravstvenih postopkov, zaradi katerih se ne bo oslabilo zdravstveno stanje vseh prebivalcev v državi,« je še dejal poslanec Möderndorfer, ki je kot problem izpostavil tudi odpovedovanje operacij, kot se na primer dogaja v celjski bolnišnici, kar po njegovih besedah ogroža življenja. Kako boste zagotovili ustrezno oskrbo prihodnjih covid-19 pacientov in kako boste reševali življenja tistih, ki bodo posredno ogroženi zaradi drugih bolezni, je terjal od predsednika vlade.
Janša kategorično zanikal očitke
»Tudi ta val bo mimo, premagali ga bomo in takrat bomo primerjali, kdo je bil uspešen in kdo ni bil,« je odgovoril Janša. »Obstajajo druge države v Evropski uniji, ki so, kar se tiče zdravstvenega sistema in kapacitet boljše ali slabše od nas. Jaz zagotavljam, da bo tudi Slovenija po drugem valu med zmagovalci, torej med najboljšimi.« Po njegovih besedah je za hospitalizirane bolnike v Sloveniji na voljo najmanj 400 postelj, in sicer ob manjšem zaustavljanju dejavnosti kot spomladi. »Postelj za bolnike ne zmanjkuje, za urgentne bolnike tudi ne, zmoremo in bomo tudi v naslednjih 10 dneh, ko se bodo številke okuženih verjetno dvigale,« je zatrdil. Ni pa bilo po besedah prvaka SDS mogoče v tem času podvojiti števila zdravstvenega kadra.
Glede zapiranja meje s Hrvaško poleti je premier izpostavil, da je bila Slovenija ena od prvih držav, ki je zaprla mejo. Na severu in severozahodu Hrvaška meji na Slovenijo, na severu na Madžarsko, na jugu in vzhodu na Bosno in Hercegovino, na jugu na Črno goro ter na vzhodu na Srbijo. Pri tem je Janša spomnil na nedavne besede nemške kanclerke Angele Merkel, ki je dejala, da je Nemčija država z dobrim zdravstvenim sistemom, a da tudi te kapacitete niso neomejene. »Torej, če kdo misli, da je Slovenija lahko nek otok, izoliran v Evropi, je v veliki zmoti,« je očitkom iz vrst opozicije oporekal Janša. »Virus je prišel tudi na Malto, ki je dejansko otok, pa na Ciper in Veliko Britanijo. Virus je enostavno povsod.« Premier je v nadaljevanju odgovora zagotovil, da bo slovenska vlada sprejemala ukrepe, ki bodo v prihodnosti zagotovili, da širitev ne bo presegla omejitev zdravstvenega sistema. Möderndorfer je nato predlagal, da DZ opravi razpravo o Janševem odgovoru, o čemer se bo glasovalo v sredo.
Vlada glede demografskega sklada pripravljeni upoštevati dobre predloge
Premier je v državnem zboru odgovarjal tudi na poslansko vprašanje Soniboja Knežaka (SD) glede vzpostavitve demografskega sklada. V SD in SAB želijo upravljanje državnih naložb tako jasno ločiti od upravljanja sredstev sklada, pri čemer po njihovih navedbah minimalno posegajo v trenutno ureditev, po kateri je SDH pogodbeni upravljalec kapitalskih naložb države. Glede finančnih učinkov sklada si v SD obetajo, da bi lahko iz njega po 2040 pokrili vsaj 15 odstotkov primanjkljaja v pokojninski blagajni. Družbo Slovenske demografske rezerve bi vodila profesionalna uprava, nadzoroval pa bi jo devetčlanski nadzorni svet, ki bi ga imenoval DZ.
Vlada bo po besedah Janeza Janše upoštevala vsak dober predlog, tudi kakšnega iz predloga, ki so ga vložili v SD in SAB. Janša je sicer pritrdil, da je v predlogih obeh strank nekaj stvari, ki bi jih veljalo upoštevati, a se je znova po nepotrebnem vračal v preteklost. »Pričakovati, da bo vlada, ki je pripravo zakona začela štiri mesece pred vami, opravila razprave z vsemi, ki ste jih našteli, in da bo dala svoje dobre predloge opoziciji? Morda bi, če bi vaša stranka v 70 letih na oblasti kdaj ravnala tako, pa se ne spomnim, da bi ta model peljali,« je dejal in nadaljeval.
»To ne pomeni, da bomo spremenili smer, da imamo en sklad, da je upravljanje državnega premoženja enotno in transparentno, da pri nadzoru ne glede na to, kdo je na oblasti, sodelujeta tako vlada kot opozicija ter da se preneha z vrtičkarstvom,« je naštel očitke. Opozoril je še, da se sedaj državno premoženje upravlja na štirih, petih različnih koncih, kar pomeni "nekaj 100 individualnih, raznoraznih sponzorskih, podjemnih pogodb z raznoraznimi prijateljskimi subjekti« ne gre v pokojninsko blagajno ali za druge potrebe, »temveč za potrebe tistih, ki imate vpliv na upravljanje s temi vrtički«. Na Knežakovo vprašanje, kako bo vlada odgovorila na pomanjkljive rešitve predloga zakona o demografskem skladu, na katere je opozorila Komisija za preprečevanje korupcije, pa: »Če gre za resne pripombe, jih bomo upoštevali,« in se ob tem vprašal, zakaj komisija z vidika korupcije ne oceni sedanjega sistema: »To vprašanje pa jaz naslavljam na komisijo.«
