Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je za STA pred dnevi pojasnil, da gre v osnovi za reševanje anomalij v sistemu, izstop iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja pa je ena od teoretičnih možnosti. Pogovorov s socialnimi partnerji še niso začeli, saj bodo najprej zbrali mnenja in poglede resorjev, kje zaznavajo največ anomalij, kakšne te so in kako bi jih reševali.

Osnovno izhodišče pa je, da se masa plač za posamezno poklicno skupno ne sme povečati, sicer bi to povzročilo neke vrste domino efekt z zahtevki vsake od poklicnih skupin po povišanju plač tudi znotraj njihove poklicne skupine. In temu se želijo izogniti.

V enotnem plačnem sistemu po besedah Koritnika manko enotnosti in kakovosti

»Govorimo o enotnem plačnem sistemu, a težko govorimo o enotnosti v sistemu, v katerem si ena poklicna skupina povprečno plačo v petih letih dvigne za skoraj 50 odstotkov, druge poklicne skupine pa le za deset,« je opozoril Koritnik. Kot je dejal, je bilo leta 2008 pri javnih uslužbencih razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom 1 proti 10, sedaj smo približno na razmerju 1 proti 4.

Prav tako po njegovih besedah težko govorimo o kakovostnem sistemu. Kot primer je izpostavil napredovanja: z oceno odlično, ki je pogoj za napredovanje, je ocenjenih več kot 90 odstotkov javnih uslužbencev. Na pravnem področju, kjer je deloval prej, na primer prihaja do primerov, ko ima strokovna sodelavka višjo plačo kot njena nadrejena sodnica, hkrati pa strokovna sodelavka ni zavezana nezdružljivosti funkcij in lahko popoldne opravlja še kakšno drugo dejavnost.

Težava je tudi privabljanje mladih talentov v javni sektor in njihova ohranitev v sistemu, je dejal minister. Kot primer področja, kjer so težave pri pridobivanju strokovnega kadra, pa je izpostavil informacijsko tehnologijo.

Na vprašanje, ali sam vidi kakšno poklicno skupino, ki bi res morala izstopiti iz plačnega sistema, minister odgovarja, da so težave v vsaki poklicni skupini in »kar koli bi rekel, bi prejudiciral«. Je pa prvi korak vsakega kompetentnega sogovornika, da najprej pogleda in da dobro preuči stanje. Zato so za mnenje zaprosili resorje, potem pa se bodo usedli tudi s socialnimi partnerji, je pojasnil.

Pogovarjali so se, da bi resorji mnenja pripravili v nekaj tednih, a razmere zaradi novega koronavirusa prekinjajo in odlagajo marsikateri njihov načrt in je fokus vsekakor najprej na zagotavljanju zdravja in pogojev, da se širjenje virusa omeji. A je, kot je dodal, tudi vprašanje plačnega sistema javnega sektorja ena od pomembnih stvari, prenova plačnega sistema je med drugim zaveza v koalicijski pogodbi, in bodo to vprašanje ustrezno naslovili. »Vsi moramo imeti isti cilj, da je ta sistem vzdržen, da je pravičen, da pa zagotavlja tudi ustrezno delovno okolje za javne uslužbence,« je poudaril Koritnik.

Počivavšek proti razgradnji enotnega sistema, Štrukelj opozarja, da bi to terjalo leta usklajevanj

Vodja ene od dveh pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pravi, da za zdaj o tem nimajo dodatnih informacij, nesprejemljivo pa bi se jim zdelo, če bi takšne stvari potekale mimo socialnega dialoga. Za STA je poudaril, da sindikati v pogajalski skupini, ki jo vodi, odločno zagovarjajo enotni plačni sistem in da ne bodo dopustili, da se tega razsuje.

Se pa tudi Počivavšek strinja, da sistem ni brez napak in bi bile določene spremembe potrebne, a se je treba o njih uskladiti in uvesti določene korekcije v okviru enotnega plačnega sistema, ne pa iz njega izločati posameznih delov.

Ob ministrovi želji, da se lahko odpravlja anomalije znotraj enake mase plač, Počivavšek opozarja, da plačne mase za posamezne poklicne skupine niso nikjer opredeljene, ker so plače marsikje vključene v plačilo storitev. Poleg tega se mu zdi takšna trditev naivna: sprememba razmerij med posameznimi delovnimi mesti znotraj poklicne skupine - hipotetično ob isti masi plač -, bi namreč hkrati pomenila, da se bodo nekaterim plače znižale.

Izjava ministra o tem, da bi se z vsako skupino v javnem sektorju pogovorili o tem, ali želi ostati v enotnem plačnem sistemu ali ne in kakšen sistem si želi, pa po njegovem mnenju kaže na to, da na vladni strani ni jasne ideje, kaj s sistemom plač v javnem sektorju. Počivavšek je spomnil tudi na ministrove izjave ob zaslišanju v DZ, ko je minister zagovarjal stališče, da bi vsakršen izstop iz plačnega sistema pomenil njegov razpad, če ne bi bilo širokega političnega konsenza in konsenza vseh deležnikov.

Zdi se mu dvolično, da se na vladni strani zahvaljujejo zaposlenim, poudarjajo, kako je ljudi premalo, kakšne so kadrovske težave in da je treba najti rešitve, a pri iskanju teh rešitev ni nikakršnega dialoga. Sam je prepričan, da je možno najti in v plačni sistem vključiti načine, ki bi jih nato lahko uporabili v katerem koli delu javnega sektorja, ki ima premalo zaposlenih. Trenutno pa sta zagotovo najbolj izrazito izpostavljeni področji zdravstvo in sociala.

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj se sprašuje, kako resno ima vlada namen delovati v smeri, da bi se posamezni deli javnega sektorja izločili iz enotnega plačnega sistema. Če bi imela resen namen, je to vprašanje za nekajletno delo, saj tega ni mogoče narediti »rokohitrsko«, opozarja Štrukelj.

»Zato prej sklepam, da ima vlada neke špekulacije s samim položajem zdravstva, ki ima širše dimenzije, zlasti kar se tiče njegove privatizacije, in je ta element skupnega plačnega sistema zgolj figura na šahovnici, ki meri bistveno dlje,« je dejal za STA.

Sicer pa so po njegovih besedah na sindikalni strani pozvali ministrstvo za javno upravo k pogovorom, tudi zaradi nekaterih drugih vprašanj, med njimi povračila stroškov za prevoz na delo po sprostitvi cen bencina. Kot je v petek pojasnil Štrukelj, se dogovarjajo, da bi se predstavniki sindikatov in vlade sestali v četrtek. Dnevni red sestanka sicer še ni bil določen, bodo pa po njegovih besedah sindikati vztrajali, da jim vladna stran predstavi, kakšni so njeni načrti glede sprememb v plačnem sistemu.