AWD, 4WD, 4x4, XWD, xDrive, 4matic… Imen in nazivov, ki pri različnih znamkah označujejo različne načine štirikolesnega pogona, je veliko. Nemara najbolj čislan in izmed »neklasičnih« najbolj znan pa je quattro. S to oznako štirikolesni pogon (beseda quattro v italijanskem jeziku pomeni številko štiri) pri svojih avtomobilih že vrsto let označujejo pri Audiju. A še preden so jo začeli v ta namen uporabljati pri vseh svojih avtomobilih s štirikolesnim pogonom, je bil tu en sam model avtomobila, ki mu je bilo ime – quattro. Audi quattro.
Seveda ni treba poudarjati, da je tudi ta premogel štirikolesni pogon, ki takrat ni bil prisoten med »običajnimi« cestnimi avtomobili, med drugim pa je eden glavnih krivcev, da dandanes sploh govorimo o »veliki nemški trojki«, v katero med proizvajalce premijskih avtomobilov poleg BMW in Mercedesa štejemo tudi Audi. V 70. letih si je namreč eden od takratnih najpomembnejših ljudi znamke iz Ingolstadta Ferdinand Piëch zadal neskromen cilj, da bi Audi »iz majhne bavarske znamke, ki proizvaja običajne avtomobile za mesarje in kmetovalce, postal globalna avtomobilska sila s paleto prestižnih štirikolesnikov«. In prvi korak v smeri tega, da bo nekoč enakovreden izzivalec Mercedesu in takrat hitro rastočemu BMW, je bil prav audi quattro.
Po snegu mimo vseh
A preden bi se lahko podal na tako zahtevno pot, je moral Piech prepričati svoje nadrejene pri Volkswagnu, lastniku Audija. Pri čemer je bil trdno prepričan, da bi atraktiven avtomobil s štirikolesnim pogonom, ki bi razkril tehnološko superiornost znamke in bi se, za dodano vrednost, boril tudi za naslov svetovnega prvaka v reliju, znal prepričati tudi največje skeptike. V popolni tajnosti je tako zagnal projekt z nazivom, ki ni razkrival ničesar – »razvojni ukaz 262«. Zanj so vedeli samo inženirji Jörg Bensinger, Roland Gumbert, ki je Piecha sicer navdušil za projekt visokozmogljivega avtomobila s štirikolesnim pogonom, in Hans Nedvidek, projektni vodja je bil Walter Treser, poleg pa je bilo še nekaj mehanikov. Januarja 1978 je bil prototip pripravljen za prvi test pred vodilnimi možmi Volkswagna, ki jih je omenjeni Besinger popeljal na prelaz Turracher Höhe. Na strmi, zasneženi gozdni cesti so preizkusili avtomobila s pogonom na zadnji kolesi (mercedes 280E in BMW 528i) ter audija 100 s prednjim pogonom – prva poti nista mogla nadaljevati po 100 metrih, slednji je zmogel še 30 metrov dlje, pri čemer so bili vsi »obuti« v zimske pnevmatike. Nato pa je na sceno stopil quattro z letnimi in se mimo vseh odpeljal do vrha vzpetine.
A tudi to direktorja prodaje pri Volkswagnu Wernerja Schmidta še ni prepričalo – menil je namreč, da vseeno ne bodo mogli prodati 400 primerkov, kar je bil pogoj, da bi lahko sodelovali na dirkah svetovnega prvenstva v reliju. Zato so bila potrebna nadaljnja testiranja, med katerimi se je quattro na suhi stezi dirkališča v Hockenheimu izkazal za skoraj povsem enako hitrega kot porsche 928, in prepričevanja. Pri katerih je bilo naposled odločilno, da se je na Piechovo odzval prvi mož Volkswagna Toni Schmücker in se s quattrom odpravil na vožnjo po okolici Ingolstadta, kjer se je sam prepričal, kako dober oprijem in druge vozne lastnosti ima štirikolesno gnan avtomobil v primerjavi s tistimi s pogonom na prednji kolesi. In ravno to je dokončno prevesilo tehtnico ter Schmückerja prepričalo, da je quattru prižgal zeleno luč.
Spremenil pogled na Audi
Audi je produkcijskega quattra javnosti prvič razkril na salonu v Ženevi leta 1980, kar pomeni tudi, da od tega letos mineva okroglih 40 let, in nemudoma navdušil tako strokovno kot laično javnost. Ko je že naslednje leto dosegel prve tri in nato do leta 1985 skupno 23 zmag v svetovnem prvenstvu v reliju ter se okitil z dvema konstruktorskima naslovoma svetovnega prvaka, pa so ga mnogi okronali kar za »športni avto 80. let«. Pri čemer je zanimivo, da je glavni razvojnik in človek, ki danes velja za očeta quattra, nanj vselej gledal le kot na »civilno« vozilo. »V mislih sem imel le, kako se bo avto obnašal na cestah. A v tistem trenutku, ko smo z njim prodrli na trg, Audi ni bil v položaju, v katerem sta bila denimo BMW in Mercedes, s katerima smo se želeli na dolgi rok kosati, da bi le predstavil avtomobil na običajen način, brez kakšne prav posebne promocije. Če smo želeli opozoriti nase, smo morali narediti nekaj posebnega, kot je bilo denimo sodelovanje v reliju. Quattro je bil za znamko Audi izjemno pomemben avto. Tako Piech kot jaz sam sva želela, da bi bil boljši od drugih in štirikolesni pogon nam je to omogočil,« je razložil Jörg Bensinger.
Audija quattro, ki je bil po karoserijski plati sicer dobre štiri metre dolg dvovratni kupe, so izdelovali do leta 1991, vmes pa je doživel malo oblikovnih sprememb zunanjosti in nekaj več notranjosti. V osnovi je za njegov pogon skrbel turbobencinski motor s 147 kilovati (200 konji) moči, seveda pa to ni bil velikoserijski avtomobil, saj so jih v vseh letih proizvodnje izdelali natanko 11.452. A je bilo to več kot dovolj, da se je na Audi odtlej začelo gledati povsem drugače kot dotlej.
