Zgodba sega v leto 2011, ko je postala uporaba dnevnih luči obvezna. V prid večje varnosti, seveda. Stroka in prometni udeleženci se strinjamo, da je uporaba dnevnih luči še kako koristna. A zakaj morajo biti zakonsko ves čas prižgane samo sprednje in ne tudi zadnje? Dejstvo je, da težava nastane prav v razmerah slabše vidljivosti, ko je zadnji del pred nami vozečega avtomobila občutno slabše viden, celo do te mere, da lahko pride do nesreče, kar pa se na srečo največkrat konča zgolj z zvito pločevino.
Avtomatika ima sicer tipala zasnovana tako, da načeloma zaznajo slabše svetlobne razmere in prižgejo luči, a v praksi to ne deluje ravno najbolje, le redko je namreč sistem dovolj odziven. Najbolj nazoren primer je preizkus prižiganja zadnjih luči v predoru. Namesto da bi se prižgale takoj po vstopu, se prižgejo šele, ko smo v predoru opravili že dobršen del poti, kar pa je lahko za tistega, ki vozi za nami, zelo nevarno. Zato je smiselno, da se v razmerah slabše vidljivosti ne zanesemo na avtomatiko, temveč raje prižgimo zasenčene luči, v prid svoje in tudi varnosti drugih prometnih udeležencev.
Ta manever se sicer zdi enostaven, a prepogosto smo vozniki vožnje v režimu avtomatike tako navajeni, da se sploh ne zavedamo, da ne deluje v vseh vremenskih pogojih optimalno. Zato se zdi bolj pametno, da se navadimo, da stikalo za luči, preden speljemo z dvorišča, vedno premaknemo v režim za vklop luči. Iz lastnih izkušenj sicer vem, da na to velikokrat pozabim. To pa ni edina težava, s katero se soočamo vozniki, tudi slovenski.
Še večja je uporaba meglenk. Njihov smisel je izključno ta, da nas v megli vidijo za nami vozeči, v vseh drugih vremenskih razmerah pa njihovo uporabo odsvetujemo. Vklopljena zna biti moteča do te mere, da jo lahko voznik za nami zamenja za zavorno luč, v paniki pritisne na zavoro in povzroči verižno trčenje. Marsikdo bo rekel, zakaj o tem pišete, saj gre za splošno znana dejstva, toda prepogosta verižna trčenja nas opozarjajo, da pravilna uporaba luči ni nekaj samoumevnega. Na srečo pa ni treba biti Einstein, da bi se je naučili. Le pravočasno moramo to storiti, saj nesreča nikoli ne počiva.
