Menim, da je treba nemudoma prenehati z objavljanjem zastrašujočih zgodb trenutnih in nekdanjih bolnikov, raznoraznih poročil, ki so se razbohotila v zadnjih nekaj tednih, tudi pod taktirko uradnih in drugih predstavnikov države in zdravstva. Za medije takšne objave lahko predstavljajo le zmes plehkega senzacionalizma in slepega sledenja prozorni psihološki taktiki vladajočih. Za zaskrbljene zdravnike, ki v takšnih akcijah sodelujejo, razkrivanje osebnih informacij bolnikov ne more predstavljati nič drugega kot izgubo poklicne integritete. Večina bolnikov, ki se pravkar borijo za življenje, verjetno ne bi bila posebej zadovoljna, da se njihovo stanje, starost in pridružene bolezni dnevno plasirajo v splošno javnost. Vladajočim je tukaj že nesmiselno namenjati besede, saj nič ne kaže, da bodo s svojim početjem prenehali oziroma ga še zaostrujejo.
Podatke o okuženih in obolelih je treba sporočati jasno, faktično in brez nepotrebnega komentarja. Državljane je treba bodriti, nagovarjati k sodelovanju, skrbi zase in za drugega, brez zastraševanja in žuganja s prstom. Če sploh, so s soglasjem vpletenih primernejše zgodbe o ozdravelih, ali pa primeri dobrih praks in izvirnih prilagoditev na zapleteno družbeno stanje. Zapisanega naj, prosim, nihče ne razume kot poziva k prikrivanju skrb zbujajočega stanja, za katerega naj tudi vsak posebej (še posebej pa zdravstveno osebje!) presodi in pripiše resnično odgovornost.
Staš Kotarac Guček, Celje