Poznam številne zdravnike, ki so sledili želji delati po svojih zamislih in so si pridobili ugled prav zaradi vrhunske strokovnosti. Je mar razlika med njo in hipotetično polpismenostjo poslanca kriva, da ta izreka svojo sodbo o poklicu, katerega odgovornosti ni sposoben dojeti?
Ker spremljam zgode in nezgode zasebnega dela v zdravstvu že kar nekaj desetletij (in to »iz prve vrste«, saj sem bil del njega), mi ni težko povedati, da je odrekanje priznanja zdravnikom zasebnikom kratkovidno. Čim dalj bo to prisotno, toliko zanesljivejši bo nekoč padec na smetišče zgodovine. Je pa res, da večini politike ni v interesu, da bi natakala čisto vino; zaveda se, da bi s tem izgubila snov za prodajanje »pravičnosti«; da o drobtinah, ki padajo z mize in niti niso tako majhne, sploh ne govorim.
V naslovu zastavljeno vprašanje spreminjam v: kdo bodo tisti?
Sodim, da to ne bo kralj Matjaž! Verjamem, da bo čas izoblikoval modre, izkušene osebnosti, ki bodo – daleč stran od strankarskih predsob – zastavile za predlagane rešitve svoj ugled in v zameno dobile spoštovanje ljudi, ki jim je urejeno zdravstvo pomembno.
Prim. Marko Demšar dr. med., Ljubljana