17. oktobra lani je tedanja libanonska vlada napovedala zvišanje trošarin za pogonska goriva in tobačne izdelke ter uvedbo novega davka na klice z mobilno aplikacijo Whatsapp, kar naj bi ji pomagali zajeziti visoko zadolževanje. Sledil je val protestov, ki se je vse bolj usmerjal proti celotni libanonski politični eliti. Očitajo ji korupcijo in slabo gospodarjenje ter odgovornost za gospodarsko krizo, piše nemška tiskovna agencija dpa.
Že lani je zaradi protestov odstopil tedanji premier Saad Hariri, nedavno se je moral posloviti tudi njegov naslednik Hassan Diab, a to protestnikov ni zadržalo z ulic, saj ti zahtevajo daljnosežnejše reforme.
Gospodarske, družbene in politične razmere so se v zadnjem času še bistveno poslabšale zaradi pandemije novega koronavirusa - ta je sicer začasno v veliki meri onemogočila protestne shode - in katastrofalne eksplozije v bejrutskem pristanišču, ki je 4. avgusta opustošila velik del mesta.
