Naraščajoče število okužb s koronavirusom v Evropi je našlo mesto tudi v razpravah dvodnevnega vrha EU, ki se je končal včeraj. Potem ko se je v samoizolaciji zaradi stika z okuženim znašla predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, je zaradi enakega razloga predčasno vrh zapustila še finska premierka Sanna Marin.
Njuni samoizolaciji sta bili opomin na bližino virusa tudi v političnih vrhovih evropskih držav. Kljub temu so evropski voditelji zasedanje nadaljevali nemoteno. Zaradi drugega vala epidemije so se dogovorili, da bodo podobno kot spomladi tudi jeseni imeli skoraj tedenske videokonferenčne klice, na katerih se bodo usklajevali o odzivih na koronavirus. Ti se še vedno sprejemajo na nacionalnih ravneh in tudi v sedanjem drugem valu ostajajo precej različni. Namen takšnega dodatnega usklajevanja s pomočjo videokonferenčnih klicev naj bi bil zmanjšati nevarnost, da bi zaradi različnih pristopov v prihodnjih mesecih ponovno prihajalo do kaotičnih razmer v Evropski uniji.
Dolžina karanten je eno izmed področij, kjer prihaja do razlik. Še pred nekaj tedni so vse države imele 14-dnevno karanteno za prihod državljanov iz nevarnih območij, pozneje pa so začele ta obdobja krajšati na deset dni. Zaradi naraščajočega števila okužb je predsedujoča EU, Nemčija, iz previdnosti odpovedala tudi novembrski vrh Unije s Kitajsko.
O odnosih s Turčijo decembra
Premierji so na vrhu EU ponovno razpravljali tudi o nadaljevanju napetosti v vzhodnem Sredozemlju, kjer je Turčija obnovila raziskovanje morskega dna z ladjo Oruc Reis v ciprskem in grškem akvatoriju.
Tako v Atenah kot v Nikoziji so hoteli evropske voditelje prepričati k ostremu odzivu na to vnovično raziskovalno dejavnost Turčije, potem ko je Unija Ankari že na prejšnjem vrhu evropskih voditeljev pred dvema tednoma zagrozila s sankcijami, če ne bo prenehala kršiti ozemeljske suverenosti dveh njenih članic. Toda na tokratnem vrhu evropski voditelji na Ankaro niso naslovili novih opozoril. O odnosih s Turčijo naj bi vnovič razpravljali decembra.
»Strinjali smo se, da so nedavni enostranski ukrepi Turčije provokativni in spodbujajo napetosti, namesto da bi jih blažili. To obžalujemo. Takšna dejanja niso bila potrebna,« je dejala nemška kanclerka Angela Merkel.
Na decembrsko zasedanje so evropski voditelji sicer preložili še odločitev o predlogu komisije za ambicioznejše okoljske cilje EU. Komisija namesto 40-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 predlaga 55-odstotno zmanjšanje.
