Izhodišča zavezništva za demokratično in pravično Slovenijo

I. UVOD

Slovenija še trideset let po osamosvojitvi nima jasne vizije, kakšna država želi biti in kateri so njeni ključni socialni, ekonomski in politični cilji, ki bodo določili prihodnost njenih državljank in državljanov ter vseh drugih, ki v njej živijo. Kaotični, neusklajeni poskusi vseh dosedanjih vlad pod vplivom tujega in nastajajočega domačega kapitala so v skupnem učinkovanju privedli do usmeritve države v neoliberalni kapitalizem in erozijo demokracije in pravne države. Slovenija se je iz najbolj uspešne članice EU-13 držav, ki so na novo pristopile k EU, '«uspela'« v 30 letih po vrsti kazalcev uvrstiti na dno vseh članic EU.

Sedanja oblast niti v razmerah nevarnosti za zdravje in življenja ljudi in pretečih socialnih stiskah in gospodarski krizi ni sposobna povezati vseh potencialov naše družbe. V zadnjem času se še krepijo avtoritarne tendence in obnavljajo zgodovinsko preseženi državljanski spori. Zastali so domala vsi nacionalno pomembni projekti; tudi tisti, katerih pomen je tragično dokazala prav sedanja epidemiološka kriza (javno zdravstvo, dolgotrajna oskrba...).

Da bi spodbudili odgovorne in demokratične politične sile k opredelitvi skupnih vrednot in temeljnih izhodišč za nujni demokratični preporod ter k povezovanju za uresničitev skupnih ciljev v dobro državljank in državljanov Slovenije, smo predstavniki podpisanih civilnih združenj Slovenije pripravili skupna izhodišča za program zavezništva za demokratično Slovenijo.

Povezujeta nas dva glavna cilja.

Prvi cilj je boj za obnovo in prenovo načete demokracije in nasprotovanje avtoritarnemu načinu vladanja, ki se kaže v zmanjševanju državljanskih svoboščin, kršenju človekovih pravic, populizmu, revanšizmu, politični zlorabi sprave, zgodovinskih revizionizmih, izključevalnosti, demagogiji, nepotizmu in korupciji kot metodami brezobzirne borbe za prisvojitev nekdanje družbene lastnine. Iz tega izpeljujemo potrebo po novi ali na novo vzpostavljeni politični kulturi v slovenski politiki in slovenski družbi, pri čemer se zavezujemo resnici in spoštovanju dane besede.

Drugi cilj je ustvarjanje družbenih in političnih sprememb kot alternative eroziji in privatizaciji družbenih dejavnosti in premoženja, poglabljanju razlik v bogastvu in družbeni moči med politično-kapitalsko elito in večino prebivalcev, begu možganov, odrivanju ljudi od neposrednega upravljanja, razgrajevanju socialne države, oženju prostora za kulturo in umetnost, krčenju družbene solidarnosti, izčrpavanju naravnih virov, okoljski in klimatski krizi ter migracijah.

Druži nas tudi zavedanje, da obstoječi volilni sistem zmanjšuje legitimnost predstavniške demokracije, saj postavlja na vrh izvršilne in zakonodajne veje oblasti posameznike z vrha političnih strank, ne pa predstavnikov, ki bi jih izbrali volivci, kar demokracijo pretvarja v strankokracijo.

Končno nas povezuje spoznanje, da sedanji ekonomski model ni ekosistemsko in socialno vzdržen in da današnje krize na globalni in lokalni ravni ni mogoče reševati na načine, ki so privedli vanjo.

II. Naše vrednote in načela

Naše temeljne vrednote so človekovo dostojanstvo, svoboda, enakost, solidarnost, pravičnost, ustavnost in zakonitost ter družbena in okoljska odgovornost. Odločno nasprotujemo reviziji vrednot, na katerih je utemeljena sodobna Evropa, reviziji zgodovine, obujanja fašizma, nacionalizmov in razpihovanju sovraštva.

Zavezani smo naslednjim načelom:

1. Spoštovanje človekovih pravic in svoboščin. Človekove pravice in svoboščine so enake za vse, nedeljive, univerzalne in neodvisne od državljanstva, pripadnosti etnični ali socialni skupini, starosti, spola, spolne usmerjenosti, vere, politične pripadnosti in katerekoli druge osebne okoliščine.

2. Država je servis vseh državljank in državljanov za zagotavljanje njihovih temeljnih potreb, družbene pravičnosti in solidarnosti, za zaščito javnih dobrin in lastnine, za zaščito zasebne lastnine in za ustvarjanje pogojev za ustvarjalno svobodo na vseh področjih, od podjetniško gospodarskega, znanstveno raziskovalnega do kulturno umetniškega, in za svoboden duhovno-etični razvoj posameznika brez neupravičenega nadzora in omejitev.

3. Javno dobro in enake možnosti za vse. Država mora varovati in krepiti vsebino javnega interesa ter obseg javnega dobrega kot dobrin in storitev, do katerih imajo vsi državljani enakopraven dostop. Država mora vsem državljanom ne glede na njihov družbeni in ekonomski položaj ter osebne okoliščine omogočiti enako dostopnost do izobraževanja, zdravstvenega varstva, kulturno-umetniških in intelektualnih vsebin, socialnih storitev in drugih vsebin javne infrastrukture.

4. Svobodna gospodarska pobuda. Država mora zagotavljati svobodno gospodarsko pobudo in okolje, naklonjeno ustvarjalnosti in podjetnosti, pri čemer je osnovni cilj razvoja dobrobit vsakega posameznika in družbe kot celote v okviru zmogljivosti okolja in naravnih virov. O novo ustvarjeni vrednosti morajo (so)odločati vsi, ki so jo ustvarili.

5. Spoštovanje načela delitve oblasti in demokratičnega odločanja. Država mora spoštovati načelo delitve oblasti, vladavino prava in demokratično odločanje. Povečati mora neposrednost vpliva volivcev na izbor poslancev ter krepiti oblike participatornega odločanja.

6. Utrjevanje javne lastnine. Način upravljanja lastništva nad bogastvom države določa, kako in v čigavem interesu deluje ekonomski sistem, in je podlaga današnje »demokracije«, ki deluje na podlagi načela »en evro, en glas«; to moramo spremeniti v izvirno načelo demokracije »en človek, en glas« ter demokratizirati lastništvo in nadzor nad skupnim bogastvom.

7. Znanje je temelj razvoja družbe in posameznika. Socialna blaginja države in njen razvoj ter ekonomska rast so neposredno povezani z izobraževanjem in osvajanjem novih veščin na področjih znanosti, tehnologij in inovacij. Odlični strokovni in vodstveni kadri so v pogojih izjemne mednarodne konkurence nujen pogoj. Po drugi strani pa je znanje tudi nujni pogoj za formiranje človekovega duha in avtonomnega posameznika.

8. Kultura in umetnost sta stebra narodnostne identitete. Zaradi specifičnih zgodovinskih okoliščin sta kultura in umetnost, še posebej jezik in književnost, odigrali in še vedno igrata bistveno vlogo pri ohranjanju in razvoju skupnosti. Umetnicam in umetnikom moramo omogočimo pogoje, kakršne si njihova nadarjenost in dosežki zaslužijo.

III. IZHODIŠČA ZA PROGRAM DEMOKRATIČNEGA PREPORODA SLOVENIJE

1. Demokratizacija družbe in uresničitev temeljnih družbenih soglasij

Za demokratizacijo družbe si bomo prizadevali z:

• doslednim uresničevanjem temeljnih družbenih soglasij, kot so trojna delitev oblasti, socialna, pravična, pravna, sekularna ter družbeno in okoljsko odgovorna država, avtonomne javne institucije, svobodni mediji, enakost pred zakonom in spoštovanje človekovih pravic in svoboščin;

• s krepitvijo oblik participacije državljank in državljanov pri odločanju v politiki;

• s spremembo volilnega sistema, ki bo povečala vpliv volivk in volivcev na sestavo predstavniških teles;

• z odpravo kadrovanja na strokovne funkcije po političnih kriterijih.

2. Varovanje in krepitev socialnih pravic

• Zagotovili bomo, da država:

• varuje socialne pravice, ki vključujejo pravico do dela, do prebivališča, do kakovostnega javnega izobraževanja in zdravstvenega varstva ter do enakopravnega dostopa do kulturnih, umetniških in intelektualnih vsebin;

• zagotavlja pravice in enake možnosti žensk, mladih in pripadnikov etničnih manjšin ter vseh drugih ranljivih skupin.

• Naš cilj je vključujoča družba, ki vsakomur zagotavlja:

• splošne pogoje, v katerih lahko razvije svoje veščine, zmožnosti in talente;

• delo, ki omogoča dostojno življenje, polno zaposlitev za vse ob skrajšanju delovnega časa, pravično porazdelitev dela med oba spola, enako plačilo za enako delo in zakonsko zagotovilo minimalne plače, ki omogoča dostojno preživetje;

• celovito varstvo pred samovoljnim odpuščanjem, podcenjenim delovnim mestom in nadomeščanjem redne zaposlitve z delom za določen čas in prekarnim delom.

• Javno pokojninsko zavarovanje mora:

• določiti minimalno pokojnino, ki starejši osebi zagotavlja dostojen življenjski standard;

• spodbujati čim daljše obdobje poklicnega dela ustvarjalnih in dela željnih starejših oseb.

• Podpiramo reformo socialnih transferjev, ki bi vsem članom družbe omogočala socialno in ekonomsko varnost. Spodbudili bomo javno razpravo o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka.

• Okrepili bomo univerzalno javno finaciranje in javno izvajanje zdravstvenega varstva. Javna sredstva morajo zagotavljati vse potrebne zdravstvene storitve, določene v košarici zdravstvenih storitev. Dopolnilno zavarovanje je potrebno opustiti in ga nadomestiti z javno dajatvijo.

• Dolgotrajna oskrba mora biti pretežno financirana z javnimi sredstvi in se mora izvajati kot neprofitna dejavnost. Spodbudili bomo vlaganja v infrastrukturo ter obseg in kakovost storitev. Uveljavili bomo mednarodne in domače zaveze za varstvo invalidov.

• Javni sistem vzgoje in izobraževanja je potrebno dograditi in preprečiti poskuse njegovega razgrajevanja. Potrebujemo kakovostno splošno izobrazbo državljanov in znanje, ki jim mora omogočati avtonomno, kritično mišljenje in presojo ter odgovorno ravnanje. Bodoče aktivne državljane mora pripraviti tudi na izziv produktivnega sobivanja in etičnega ter odgovornega ravnanja z naravo, na uporabo novih znanj in tehnologij ter na delovanje po načelih sodelovanja, solidarnosti in skrbi za okolje in dobrobit vseh ljudi.

• Vsi ljudje morajo imeti možnost kulturnega ustvarjanja in sodelovanja v kulturni komunikaciji. Država je dolžna varovati in spodbujati kulturo in umetnost v širokem razponu od izobraževalnega sistema in ljubiteljskih dejavnosti do najvišjih profesionalnih in mednarodno primerljivih dosežkov.

• Zavzemamo se za pospešeno izgradnjo neprofitnih stanovanj in programe za večjo dostopnost mladih do stanovanj (državna poroštva, davčne vzpodbude, stanovanjske zadruge).

3. Večja družbena veljava dela, delitev novo ustvarjene vrednosti

• Uveljavili bomo omejen razpon dohodkov v javnem in zasebnem sektorju in enako plačilo za enako delo; omejili bomo prekarno delo in vzpostavili programe za spodbujanje zaposlovanja.

• Zavzemamo se za pravičnejši sistem obdavčitve, ki naj odpravi regresivnost davkov in prispevkov in bolj obremeni veliko premoženje, dediščine in dobičke.

• Vzpostavili bomo zakonsko podlago deležništvu, delavskim podjetjem in odkupom, delavskemu zadružništvu, socialnemu podjetništvu in drugim oblikam solastništva zaposlenih.

4. Zagon gospodarske dejavnosti za blaginjo vseh

• Linearno (enodimenzonalno) ekonomijo, ki jo vodi logika profita, mora nadomestiti trajnostna (hibridna) ekonomija, katere cilj ni (zgolj) BDP, temveč blaginja prebivalstva, merjena z znanimi kazalniki blaginje, ter ohranjanje naravnega kapitala.

• Uveljavili bomo program razvojnih, ekonomskih in socialnih politik, ki bodo uravnotežile rast dobičkov z rastjo plač in socialnih dajatev, z davčno podporo vlaganjem v razvoj človeških zmogljivosti, v nove zaposlitve in neprofitna stanovanja.

• Slovenija mora gospodarsko rast spodbuditi z vlaganji v znanost, aktiviranjem EU skladov in z izbranimi projekti, ki imajo visok narodnogospodarski multiplikator.

• Ohraniti in vzpodbujati moramo krepitev razvojnih jeder slovenske industrije, za kar pa bo morala industrija predvsem skrbeti sama, saj je od nje same odvisna njena uspešnost na globalnem tržišču.

• Takoj moramo pristopiti k postavitvi Strategije razvoja znanosti, tehnologije in inovacij. Državna vlaganja v temeljne in uporabne raziskave in razvoj je potrebno dvigniti do vključno 2022 na 1% BDP in nato vzdrževati vzporedno z rastjo BDP.

• V kmetijstvu je potrebno povečati obseg samooskrbe.

5. Pravičnost sodišč, varovanje družbenega premoženja

• Omogočiti moramo večjo učinkovitost in nepristranskost sodišč, odpravo sodnih zaostankov, uveljavitev pravice do sojenja v razumnem roku in spremembo zakonodaje, ki naj omogoči, da korupcija v zvezi z državo ali državnimi sredstvi ne zastara.

• Uzakonili bomo neodtujljivost javne infrastrukturne dejavnosti in konfiskacijo tajkunske lastnine, ki je bila sodno preverjeno pridobljena s krajo skupnega premoženja.

6. Prepoznavna Slovenija

• Zavzemamo se za družbeno soglasje o temeljnih značilnostih naše skupnosti. Med te identifikacijske elemente sodijo naravne danosti (ohranjena narava, gozdovi in voda kot strateške dobrine), ljudje in njihovo znanje, ustvarjalnost, visoka stopnja družbene odgovornosti, socialne kohezije in družbene enakosti, kultura, ki je raznolika in odprta do lastne tradicije, manjšinskih posebnosti in mednarodnega prostora, močni, inovativni in univerzalno sporočilni umetniški dosežki, trajnostni razvoj, visoka dodana vrednost proizvodov in turizem.

7. Kakovosten, okoljsko vzdržen in količinsko nevtralen razvoj

• Sprejeli bomo dolgoročno strategijo sonaravnega razvoja, ki bo uravnoteženo obravnaval socialni, okoljski in gospodarski razvoj in ki bo vsem regijam in vsem generacijam omogočal enake in boljše možnosti za življenje v čistem okolju in trajnostno rabo naravnih virov.

8. Avtonomija medijev, univerzalna dostopnost do informacijskih virov in zaščita zasebnosti

• Uveljavili bomo prenovo medijske zakonodaje, ki naj zagotovi popolno avtonomijo medijev.

• Udejanili bomo pospešeno prilagajanje Slovenije globalni preobrazbi v informacijsko družbo oziroma družbo.

9. Globalno sodelovanje kot alternativa tekmovanju

• Zavzemali se bomo za takšno globalno sodelovanje, kjer se trgovanje brez meja prekriva z demokracijo, spoštovanjem človekovih pravic, varovanjem okolja in solidarnostjo brez meja. Od EU zahtevamo odločnejšo in učinkovitejšo politiko, ki mora dajati prednost koristim vseh pred koristim nekaterih in ki se mora učinkovito boriti proti davčnim utajam in davčnim oazam. Slovenija lahko kljub majhnosti prispeva k prebujanju odgovornosti za bolj etično, solidarno in okoljsko odgovorno podobo evropskega in svetovnega gospodarskega in družbenega sistema. Dali bomo pobudo za vzpostavitev solidarnosti med članicami EU na področju kritičnih problemov zdravstvenega varstva

• V mednarodnih odnosih se bomo zavzemali za mir in razorožitev, za preprečevanje in miroljubno reševanje konfliktov, za solidarnost pri izboljševanju življenskih pogojev in človeškega dostojanstva za vse ljudi, za odpravo ekonomskega izkoriščanja, za olajšanje položaja beguncev in migrantov, za boj proti rasizmu in rasni neenakosti za globalizacijo dela kot protiutež globalizaciji kapitala.

*****

V zadnjem letu smo se na podlagi sodelovanja s široko paleto ljudi vprašali: kaj pa, če bi spremenili optiko, skozi katero vidimo svoj svet - od avtoritarnosti in strankokracije k pravi demokraciji, od individualizma, tekmovalnosti in herojskega vodenja k sodelovanju, blagostanju vseh in kolegialnemu vodenju, od enodimenzionalne k trajnostni ekonomiji, od izčrpavanja narave k njenemu obnavljanju? Ali lahko to postane prevladujoč način razmišljanja in dela in ne le seznam predvolilnih gesel? Ali lahko majhna država v svetu parcialnih interesov globalnih sil krene na tako pot? Naš odgovor je: da.

Za uresničevanje te dramatične preusmeritve je potrebna druga vlada. Nastale razmere terjajo povezovalno koalicijo, ki bo zaustavila demokratični razkroj in zastavila gospodarsko in socialno obnovo na skupaj sprejetih vrednotah in izhodiščih.

Ni dovolj, da smo samo proti. Želimo tudi povedati, kaj podpiramo in kaj želimo uresničiti.

Ljubljana, 15. oktober 2020