Tako je zmagala picerija 50 Kalò di Ciro Salvo iz Londona, ki ima svoj sedež v Neaplju. Največji presežek te lestvice je, da je našla primerno picerijo celo v naši bivši državi, na 45. mesto je namreč postavila picerijo Majstor i Margarita iz Beogradu (naših niso dali zraven). Konec septembra so izbrali še najboljše picerije v Italiji, kar pomeni de facto najboljše na svetu, in naš današnji načrt je podrobneje predstaviti deset najboljših. Večina jih je iz Kampanije, nekaj pa jih je tudi bliže Sloveniji. V primerjavi z našimi imajo skoraj vse veliko nižje cene in izvrstne vinske karte, še posebej moderni so šampanjci, ki se menda dobro ujemajo z modernimi picami. In če se boste odpravili k sosedom, še nasvet: mizo rezervirajte veliko prej.

I Masanielli – Francesco Martucci, Caserta

Legendaren moderni picopek Francesco Martucci je tako velika osebnost v svetu te zaščitene italijanske jedi, da je lokal v Caserti poimenoval kar po sebi. Martucci kakih 25 kilometrov iz Neaplja ponuja sicer povsem običajne in ne pretirano bogate pice, ki jih opremlja z najboljšimi sestavinami, pa naj gre za marinaro ali margherito ali njegove odtrgane izume, kot je recimo pica Edith Piaf, ob kateri vam zavrtijo njeno Non, je ne regrette rien. Po eni strani uporablja zaščitene lokalne sestavine (govedina Modenese, oljčno olje Koinè, salinske kapre, rdeči česen), po drugi strani pa išče nove poti, ko na primer prepraži paradižnike in doda ekstrakte bazilike, včasih tudi pesto pečenih oljk, ali enostavno na pico naloži tri različno obdelane paradižnike. Cene klasičnih pic so okoli pet evrov, večina bolj avtorskih pa stane nekaj manj kot deset evrov. Imajo le štiri sladice in štiri enostavne predjedi. Na vinski karti je kakih 40 etiket, ob lokalnih (dva do tri evre na kozarec) je mogoče najti tudi kak šampanjec, francoska, nemška in avstrijska vina. Imajo tudi mednarodno obarvano karto piv.

Pepe in Grani, Caiazzo

Približno 50 kilometrov iz Neaplja je svojo picerijo postavil Franco Pepe, še en genialen picopek, ki ima na vinski karti celo več šampanjcev kot drugih vin. Vina so poceni, še cenejše so pice, ki jih mojster v meniju razdeli na ocvrte, klasične, sezonske in vegetarijanske – najcenejše so po štiri evre, najdražje pa nekaj več kot deset evrov. Ocenjevalci pravijo, da pri Francu Pepeju ne komplicirajo, da so sestavine enostavne, še posebej pa hvalijo njegovo sladico in natančne protikoronske ukrepe, zaradi katerih je rezervacija obvezna.

I Tigli, San Bonifacio

Kakih 15 kilometrov pred Verono deluje Simone Padoan, ki slovi po degustacijskih picah. Te so drugačne od neapeljskih, pa tudi veliko dražje (od 12 do 40 evrov). Simone Padoan je mojster eksperimentov, pa naj gre za moke ali vzhajanje testa. Med sestavinami so culatello iz Zibella, guanciale Cinta Senese, mocarela iz Paestuma, salinske kapre, olive Taggiasca, divja špinača… Za sladico priporočajo torto iz vrtnic z zabaglionejem. Padoan pravi, da se pri njem koncept pice sreča z avtorsko kuhinjo. Ima tudi izvrstno vinsko karto.

50 Kalò di Ciro Salvo Pizzeria, Neapelj

Za mnoge največji mojster neapeljske pice Ciro Salvo ima kronično razprodano picerijo v samem centru Neaplja. Postavite se v vrsto in se prijavite, potem pa čakate na mizo, tudi dve uri, če je treba. Se pa izplača. Salvo namreč ni samo legenda, ki ima svoje picerije po vsem svetu, ampak tudi mojster, ki peče natančno tisto pico, ki je Kampanijo proslavila povsod po svetu. Pice stanejo od pet (marinara) do deset evrov. Ciro Salvo (z vzdevkom Mojster testa) ima v Neaplju izvrstno in poceni vinsko karto s približno sto etiketami.

Pizzaria La Notizia 94, Neapelj

Še eno izvrstno picerijo v samem centru Neaplja je proslavil Enzo Coccia, ki ima v mestu še en obrat, in sicer z imenom Pizzaria La Notizia 53. Kakorkoli, po mnenju ocenjevalcev je Coccia letos pripravil najboljšo klasično pico, najboljšo margherito (paradižnik San Marzano, mocarela, bazilika, sol, deviško oljčno olje). A Coccia lahko ponudi še več. V ponudbi ima tudi pico z limono, pico z bučnim pestom, pico z bakalarjem, zaprto pico… Ponuja okoli 30 etiket vina in kakšnih deset etiket piva.

Francesco & Salvatore Salvo, Neapelj

Brata Salvo sta po odhodu Cira povsem prenovila svojo ponudbo. Njuna neapeljska postojanka se natančno drži ne samo lokalnih značilnosti pice, ampak predvsem poskušata tudi z izjemno natančno postrežbo. Letos sta uvrščena izredno visoko, a še več jima gotovo pomeni nagrada za najboljše gostinske usluge med vsemi picerijami v Italiji. Ocenjevalci priporočajo, da poskusite njuno pico s paradižnikom in tradicionalne ocvrte predjedi ter sladice. Za ljubitelje penečih vin imajo, ob 30 etiketah vina, vse, kar ponuja Ferrari iz Trenta.

Seu Pizza Illuminati, Rim

Pier Daniele Seu vodi najboljšo picerijo v Rimu (med stotimi je na lestvici devet picerij iz večnega mesta). Mimogrede, poleg sedmega mesta je dobil tudi nagrado za najboljšo sladko pico leta 2020. Pizza Colada, kot jo imenujejo, je sestavljena iz karameliziranega sladkorja, rikote z limeto, ananasa, mariniranega v rumu, kokosa in mete. Pice pri Seu stanejo od sedem do 15 evrov. Ob klasičnih ima tudi nekaj svojih idej, priporočajo pico z volovskim srcem in tuno. Na vinski karti ima približno 50 vin in 20 šampanjcev.

Dry Milano, Milano

Tudi v Lombardiji imajo izvrstne pice, za kar v prvi vrsti skrbi Lorenzo Sirabella, doma z Ischie. Dry Milano, kot pravijo lokalu, ima med nekaterimi drugimi specialitetami tudi šest klasičnih pic (stanejo od šest do 10 evrov) in šest posebnih idej (14 evrov). Ocenjevalci so bili navdušeni nad tisto s paradižnikom, sardoni, pečenimi črnimi olivami, kaprami, origanom in oljčnim oljem s česnom. Poleg tega imajo v prostoru z zgolj desetimi mizami tudi okusne in lahke sladice. Na vinski karti sta dva šampanjca in kakih 30 vinskih etiket.

‘O Scugnizzo, Arezzo

Najboljša picerija v Toskani je v Arezzu, kjer v zgodovinskem središču mesta pečeta pice v neapeljskem stilu Pierluigi in Gennaro Pollice. Kritika je celo bolj kot nad njunim razumevanjem klasične pice navdušena nad mestnim središčem, kjer se je rodil Vasari in kjer so posneli Benignijev film Življenje je lepo. Kakorkoli, to je kraj, kjer se pije pivo, kakšnih sto etiket imajo, in kraj, kjer pice obložijo z najboljšimi sestavinami iz Kampanije. Na Pizzi del Presidio so klobasa iz Castelpota, papacelle, provola, rimski conciato in mlečni cvet Agerola.

Le Grotticelle, Caggiano

Deseterica se (spet) konča s Kampanijo, kakšnih 100 kilometrov južno od Neaplja. Lastniki prav posebne zgradbe, nekakšne utrdbe v hribih nad vasico Caggiano, so dobili nagrado za inovacije in okoljsko trajnost. A ker nas bolj zanimajo pice, naj povemo, da šef Angelo Rumolo pripravlja, kot so zapisali, kmečke pice. Priporočajo genovese: štiri različne vrste čebule, teletina in mlečni cvet, dopolnjen s sirom iz Altamure, ki je staran 40 mesecev, lokalna klobasa, poper in bazilika. Imajo 30 etiket vina.