Gospodarske krize so v preteklosti praviloma povzročile hiter padec gospodarske aktivnosti, veliko izgubo delovnih mest in socialno nevzdržno povečanje odkrite brezposelnosti. Države so običajno reagirale tako, da so povečale izdatke za nadomestila za brezposelnost, ne da bi za to potrebovale posebno soglasje zakonodajalcev. Šlo je za delovanje tako imenovanih avtomatskih fiskalnih stabilizatorjev, ki so se sprožili samodejno, ko so bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Takšno delovanje države je bilo proticiklično, saj je spodbujalo povpraševanje v času, ko bi brezposelni sicer zmanjšali svoje trošenje zaradi izpada rednih dohodkov. Tako je bil krizni padec družbenega proizvoda manjši, socialne stiske pa manj izrazite, kot bi bile brez teh ukrepov. Pomembno je bilo tudi, da so takšni ukrepi začeli delovati hitreje kot diskrecijski ukrepi, ki sicer potrebujejo posebno proceduro sprejemanja sprememb proračuna v parlamentu.
Koronakriza v letošnjem letu se od predhodnih kriz razlikuje tako po moči negativnega učinka na gospodarsko aktivnost kot tudi po načinu, kako so vlade reagirale na...
V Sloveniji je februarja po dveh mesecih sezonske rasti vnovič prišlo do padca števila registriranih brezposelnih. Zavod RS za zaposlovanje je minuli...
Število registriranih brezposelnih v Sloveniji je marca na mesečni ravni še drugič zapored upadlo. Registriranih je bilo 82.638 brezposelnih, kar je...
Februarja je število registriranih brezposelnih v Sloveniji po treh mesecih rasti na mesečni ravni upadlo. Registriranih je bilo 88.051 brezposelnih,...
