Ko je včeraj odbila polnoč, bi Evropska unija in Združeno kraljestvo morala doseči dogovor o prihodnjih odnosih po preteku prehodnega obdobja. Toda prizadevanja britanskega premierja Borisa Johnsona, da bi celovit sporazum o trgovinskih odnosih in vseh odprtih vprašanjih prihodnjih razmerij med Otokom in sedemindvajseterico dosegli do 15. oktobra, so spodletela.

Evropski voditelji ob začetku včerajšnjega vrha tako niso razpravljali o podpori dogovoru, ki ga ni, temveč so se odločali, kako naprej. Odločili so se za nekajtedensko nadaljevanje pogajanj. Britansko stran so ob tem pozvali k popuščanju pri vprašanjih enakih pogojev delovanja podjetij, ribiških pravicah in sistemu reševanja sporov. Hkrati so se odločili okrepiti priprave na konec pogajanj brez doseženega dogovora o prihodnjih odnosih. Na podaljšek pogajanj, s katerim naj bi odvrnili »trdi brexit«, mora pristati še London.

A pri nadaljevanju pogajanj EU ne namerava vztrajati za vsako ceno. To je bilo temeljno sporočilo, ki ga je včeraj ponovilo več premierjev.

Želja po dogovoru v zadnjem hipu

Časa za končni dogovor pa ni več na pretek. Mudi se zaradi ratifikacijskih postopkov, ki bodo sledili morebitnemu dogovoru. Okno za nadaljevanje pogajanj se tako ne meri več v mesecih, temveč zgolj še tednih. »Želimo dogovor, a ne za vsako ceno. Splača se potruditi za pravičen dogovor, ki bi služil interesom obeh strani,« je ocenjevala nemška kanclerka Angela Merkel. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je bil povsem nedvoumen, da pristanka Pariza na morebitni dogovor z Londonom ne bo, če v njem ne bodo zaščitene ribolovne pravice francoskih ribičev v britanskih vodah, torej ohranjen dogovor o ribolovnih kvotah. »V nobenem primeru naši ribiči ne bodo žrtvovani zaradi brexita,« je bil odločen Macron in pristavil, da so pripravljeni tudi na odhod Britancev brez dogovora o prihodnjih odnosih.

»Noro bi bilo, če EU in Velika Britanija ne bi dosegli dogovora. V našem obojestranskem gospodarskem in geopolitičnem interesu je, da dosežemo dogovor,« je ocenjeval nizozemski premier Mark Rutte. Pritrdil mu je irski premier Michael Martin, čigar država bi zaradi konca prehodnega obdobja brez doseženega dogovora o prihodnjih odnosih najbolj občutila negativne posledice trdega brexita. »Kjer je volja, je tudi pot,« je možnosti za dogovor v naslednjih tednih ocenjeval Martin.

Johnson je čakal na odločitve EU

Premier Johnson včeraj še ni nakazal, ali se bo Velika Britanija po pretečenem roku odpovedala nadaljnjim pogajanjem in se odločila prehodno obdobje končati s »trdim brexitom« brez dogovora, s čimer bi se trgovinski odnosi med Veliko Britanijo in EU s 1. januarjem krepko spremenili – namesto brezcarinskega trgovanja bi se določile carinske stopnje po določilih Svetovne trgovinske organizacije za tretje države.

V telefonskem pogovoru s predsednico komisije Ursulo von der Leyen je sicer z obžalovanjem ugotavljal, da večjega napredka v pogajanjih med Združenim kraljestvom in EU ni bilo. Kako naprej, naj bi sporočil danes. Toda na Otoku dvomijo, da lahko Velika Britanija kar preprosto zapusti pogajanja, še posebej v luči negativnih gospodarskih trendov zaradi posledic epidemije novega koronavirusa. Dokončno pretrganje vezi z Unijo brez dogovora o prihodnjih odnosih bi bilo za britansko gospodarstvo tako še dodatni udarec.