Demokrate je med drugim zanimalo, ali lahko predsednik ZDA sam sebe pomilosti za nazaj in tudi naprej, da ga denimo po porazu na volitvah ali upokojitvi ne bi mogli preganjati. Coney Barrettova je menila, da je to odprto vprašanje, ker o tem sodišča še niso odločala.

Prav tako je dejala, da vrhovno sodišče ZDA predsednika države ne more prisiliti v nič. Demokrate pa je skušala potolažiti z zagotovilom, da ne bo avtomatično glasovala za razveljavitev zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame in odpravo pravice do splava.

Barrettova je zatrdila, da ni nihče nad zakonom, obenem pa ni hotela odgovoriti na vprašanje, ali je predsednik, ki zavrača sodne pozive grožnja ustavnemu sistemu ZDA.

»Vrhovno sodišče nima nadzora nad tem, ali predsednik uboga ali ne,« je dejala. Kot je pojasnila, ima sodišče zakon na svoji strani, nima pa moči za uveljavitev svojih odločite v smislu, da ne more poslati policistov nad predsednika. To je odvisno od zakonodajne in izvršne oblasti, kar pa ne odgovori na vprašanje, kako obrzdati predsednika, ki nadzoruje izvršno oblast in se požvižga na odločitve zakonodajne.

Prav tako se kandidatka ni opredelila glede vprašanja, ali Trump krši ustavo, ki prepoveduje izkoriščanje položaja za bogatenje in prejemanje plačil iz tujih držav. Menila je, da se ustavna prepoved nanaša bolj na vpliv tujih držav na predsednika in to, da sprejme denar, še ne pomeni, da je s tem tudi padel pod tuji vpliv.

Zaslišanja so zelo vljudna in brez osebnih napadov na kandidatko. Po treh dneh bodo danes na vrsti priče za in proti njej, kar obeta malce več živahnosti.

Amy Coney Barrett bo republikanska večina v senatu skušala potrditi še pred volitvami 3. novembra. Potrditev, ki bo konservativno večino sodnikov vrhovnega sodišča povečala na 6:3, ni vprašljiva, saj je demokrati ne morejo preprečiti.