Generalna skupščina Združenih narodov je za triletni mandat v svetu za človekove pravice izvolila petnajst držav, ki bodo nadomestile članice, ki se jim mandat izteče. Čeprav so se med letošnjimi kandidati za 47-članski organ ZN znašle številne kršiteljice človekovih pravic, pa je šele kandidatura oziroma kasnejša potrditev peščice od teh vznemirila nevladne organizacije.
Petinski upad podpore Kitajski
S prihodnjim letom bodo o spoštovanju človekovih pravic v svetu presojale tudi novoizvoljene članice Slonokoščena obala, Gabon, Malavi, Senegal, Kitajska, Nepal, Pakistan, Uzbekistan, Rusija, Ukrajina, Bolivija, Kuba, Mehika, Francija in Združeno kraljestvo. Največ negodovanja je povzročila že četrta izvolitev Kitajske, glede katere so v številnih človekoljubnih organizacijah pred glasovanjem v generalni skupščini opozarjali na dolg seznam kršitev človekovih pravic. V organizaciji Human Rights Watch so denimo opozorili na zapiranje milijonov Ujgurov, razmere v Tibetu in Hongkongu. Prejšnji teden je 39 držav v posebnem pozivu Združenim narodom izrazilo resno zaskrbljenost zaradi razmer v kitajski provinci Xinjiang in oženja politične svobode v Hongkongu. Med podpisnicami je bila tudi Slovenija.
Opozorila nevladnikov niso zalegla. Kitajska je bila znova potrjena kot članica, a je rezultat glasovanja pokazal tudi, kako se je v zadnjih letih spremenil odnos do te države. Peking je prejel zgolj 139 glasov, kar je v primerjavi z letom 2016, ko je bil v svet izvoljen s 180 glasovi, za več kot petino manjša podpora. »Članstvo v svetu ima določene posledice, med katerimi je tudi ta, da so članice same pod večjim drobnogledom glede spoštovanja človekovih pravic,« je ocenila Sophie Richardson, direktorica oddelka za Kitajsko pri Human Rights Watch.
Izvolitev Rusije ni bila vprašljiva
Ostre kritike so letele tudi na Rusijo, proti kateri je Evropska unija zaradi zastrupitve opozicijskega politika Alekseja Navalnega včeraj uvedla sankcije (prepoved potovanj in zamrznitev premoženja od danes veljata za peščico uradnikov ruskega varnostnega aparata in ruskega državnega raziskovalnega inštituta za organsko kemijo in tehnologijo). V Amnesty International o Rusiji denimo ugotavljajo, da se njeno spoštovanje človekovih pravic poslabšuje tako na zakonodajnem področju kot v praksi. Pogosto je policijsko nasilje, arbitrarno pridržanje, zaradi pritiskov oblasti je oteženo delovanje nevladnih organizacij, problematična je tudi verska svoboda, denimo za Jehovove priče, protiteroristična zakonodaja pa se uporablja za utišanje glasov disidentov.
Toda izvolitev Rusije ni bila vprašljiva, saj je bila v vzhodnoevropski skupini skupaj z Ukrajino edina kandidatka za dva prosta sedeža. Prav na to dejstvo, ko med prijavljenimi kandidati ni dejanske izbire, opozarjajo zagovorniki reform volitev v svet za človekove pravice.
Čeprav tudi v marsikateri drugi novoizvoljeni članici sveta stanje človekovih pravic ni rožnato, njihova izvolitev med zagovorniki človekovih pravic ni povzročila tako hudih kritik kot v primeru Kitajske ali Rusije. Drobno zadovoljstvo za človekoljubne organizacije pa je neuspešna kandidatura Savdske Arabije, ki je v primerjavi z rezultatom iz leta 2016 izgubila kar 40 odstotkov glasov. Z dobljenimi 90 glasovi ni prestopila volilnega praga 97 glasov.
