Eles je včeraj končno začel graditi daljnovod Cirkovce–Pince. Gradnja 150 milijonov evrov vrednega in 80 kilometrov dolgega daljnovoda, ki bo prvič povezal Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško, je največji investicijski projekt v zgodovini te družbe. S 50 milijoni evrov ga sofinancira tudi EU.
Daljnovod bo povečal zanesljivost sistema, prenosnega omrežja in uvoza elektrike, je spomnil generalni direktor Elesa Aleksander Mervar. Projekt je umeščen tudi na seznam prioritetnih vladnih projektov.
Bolj kot po svoji investicijski vrednosti in pomenu je projekt znan po tem, da ga je spremljal eden najdaljših postopkov umeščanja v prostor v zgodovini. Daljnovod so začeli načrtovati v letih od 1988 do 1990. Šele leta 1998 so se začeli pogovori z Madžarsko, dve leti zatem pa še postopki umeščanja v prostor. Nekaj let pozneje se je pri tem tudi zapletlo zaradi umeščanja trase pri Hotizi, kjer daljnovod prečka Hrvaško. Šele junija letos je Eles pogodbo o sodelovanju podpisal tudi s hrvaškim Dalekovodom. Kar pet let, začenši leta 2013, je Eles pridobival okoljevarstveno soglasje. Nazadnje je začetek gradnje za tri mesece premaknila še epidemija. Prva meddržavna pogodba je predvidevala, da bo daljnovod deloval leta 2007, dejansko pa se bo to zgodilo konec prihodnjega leta. »Žal imamo v Sloveniji velikanske težave s hitrostjo razvojnih projektov in njihovega umeščanja v prostor, ne toliko s samo gradnjo, pač pa z birokratsko navlako. Ta primer mora biti dodatna spodbuda za to, da se nikoli več ne bo zgodilo, da bi neki postopek trajal 20 let, preden začnemo graditi,« je na slovesnosti ob začetku gradnje dejal predsednik vlade Janez Janša. Dodal je, da bo priprava na gradnjo trajala kar desetkrat dlje kot sama gradnja.
Madžarski premier Viktor Orban, ki se je prav tako udeležil slovesnosti ob začetku gradnje, je ocenil, da je dogodek zgodovinski predvsem zaradi meddržavnega povezovanja na energetskem področju, ki prispeva h krepitvi regije. Srednja Evropa tako pridobiva pomembnost, center razvoja pa se premika proti vzhodu. »EU ni zgolj nemško-francoska stvar, pač pa tudi stvar povezav med temi državami, ki vse bolj postajajo prizorišče geopolitičnih iger in interesov velikih,« je rekel.
