Pri nas si veliko ljudi namerava dodatni prihodek v pokoju zagotoviti z oddajo nepremičnine, denimo garsonjere v Ljubljani, ali pa dvigovati svoje prihranke z bančnega računa preprosto po potrebi. Kljub tem bolj tradicionalnim načrtom je v Sloveniji tudi vedno več prejemnikov dodatnih pokojninskih rent, ki predstavljajo sodobno alternativo zagotavljanju dodatnih sredstev v pokoju. Že 40.000 ljudi v Sloveniji prejema dodatno pokojnino in številka iz leta v leto raste, kar pomeni, da se vedno več ljudi zaveda, kako pomembno bo v pokoju imeti nekaj več kot le javno pokojnino. Dodatna pokojnina predstavlja zadnjo fazo varčevanja v okviru tako imenovanega drugega pokojninskega stebra, ki ga pri nas predstavlja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in obstaja že od leta 2001. Po zadnjih podatkih ministrstva za delo je bilo konec lanskega leta vanj vključenih rekordnih 560.722 zaposlenih, ki so skupaj privarčevali že 2,62 milijarde evrov. To pomeni, da bo v prihodnje vsak drugi zaposleni prejemal dodatno pokojnino.
Tudi v Sloveniji vedno več dodatnih pokojnin
Po zakonu ZPIZ-2 je dodatna pokojnina pravica iz dodatnega zavarovanja, ki se izplačuje v obliki pokojninske rente. To se pravi, da gre za dodatni mesečni dohodek, ki ga po upokojitvi upravičenec prejema poleg javne pokojnine. Po zakonu morajo biti pokojninske rente dosmrtne, torej se izplačujejo do konca življenja. S tem imajo prejemniki pokrito tveganje preživetja, saj se renta izplačuje tudi, ko oseba porabi že vse svoje prihranke. Po besedah svetovalca uprave Pokojninske družbe A Žige Vižintina je to pomembna razlika, ki loči dodatno pokojnino od podobnih rentnih produktov. »Na primer: pri bančnih rentah prejemamo dohodek le določeno fiksno obdobje, recimo 15 ali 20 let in nato, ko prihranki skopnijo, se prejemanje rente preneha. Pri dodatnih pokojninskih rentah pa se renta izplačuje do konca življenja in tako na stara leta ni treba skrbeti, da bi ostali brez nje, če že imamo srečo, da živimo dolgo.« Dodaja, da bo to še kako pomembno v prihodnje, ko si bo z dodatno pokojnino vedno več ljudi plačevalo nujne stroške starosti, denimo dom starostnikov. Nihče si namreč ne želi ostati pri 90 letih brez dodatnega prihodka, s katerim si lahko delno financira vsaj dom starostnikov.
Tveganje preživetja je eno največjih tveganj pri produktih, s katerimi si lahko nekdo v starosti zagotavlja dodatne prihodke. »Praktično nemogoče je določiti, koliko naj na mesec porabimo naših prihrankov, ker, roko na srce, nihče ne ve, kdaj točno bo umrl. Tako ne moremo načrtovati denarnega toka, saj je obdobje črpanja neznano in zato obstaja resna nevarnost, da bomo naše prihranke porabili prehitro ali pa bomo preveč previdni in jih ne bomo porabili v celoti. Ravno zaradi tega je Nobelov nagrajenec Bill Sharpe opisal črpanje pokojninskih prihrankov kot najtežji izziv v financah. Drugi zelo realen vidik zagotavljanja dohodkov v pokoju je, da bodo s časom slabše tudi naše fizične in psihične sposobnosti, zato se moramo iskreno vprašati, ali bomo pri 85 letih še sposobni oddajati recimo nepremičnino, izvajati popravila, se ukvarjati z najemniki, nadzirati plačila in opravljati vsa podobna dela, ki pritičejo oddaji nepremičnine,« je povedal Vižintin.
Podobno je z upravljanjem kapitalskih naložb in tudi tu se postavi vprašanje, kako bomo na stara leta še lahko upravljali svoje naložbe, sledili trgom in prilagajali sestavo našega portfelja. Najverjetnejši odgovor na ti dve vprašanji je, da bomo vse to na stara leta težko izvajali in bomo morali vsaj v kasnejših letih nekoga najeti, da bo za nas oddajal stanovanje oziroma upravljal naše premoženje.
Kdaj lahko začnem prejemati dodatno pokojnino?
Dodatno pokojnino lahko začnemo prejemati, ko se upokojimo. Takrat izberemo vrsto dodatne pokojnine, ki nam najbolj ustreza, in jo nato prejemamo na svoj bančni račun vsak mesec do konca življenja. Poleg mesečne frekvence se lahko dodatna pokojnina prejema tudi kvartalno, polletno ali letno. Tako kot prihranki za čas varčevanja se lahko deduje tudi dodatna pokojnina, saj praktično vsi ponudniki dodatnih pokojnin v Sloveniji, ki jih predstavljajo pokojninske družbe in zavarovalnice, ponujajo dodatne pokojnine z dedovanjem in prejemnik lahko sam določi obdobje, v katerem se renta v primeru smrti deduje. Na primer, če oseba izrazi željo po 20-letnem dedovanju na renti, to pomeni, da če umre po 5 letih od začetka prejemanja rente, njeni dediči še naprej prejemajo rento 15 let. Imajo pa seveda tudi to možnost, da se jim izplača višina prihrankov, ki je še ostala. Še nekaj je treba poudariti: osnovni prejemnik rente le-to prejema do konca življenja tudi po koncu dedovanja in ima s tem pokrito tveganje preživetja.
Vrste dodatnih pokojnin
Dodatne pokojnine se v grobem delijo na enakomerne, pri katerih prejemamo določeni znesek celotno obdobje, na primer 200 evrov na mesec do konca življenja. »Druga možnost pa so tako imenovane pospešene rente, pri katerih si lahko prejemnik sam določi hitrejšo dinamiko izplačil – na primer večino svojih prihrankov lahko dobi izplačanih v prvih nekaj letih. Pri tem je treba omeniti, da je država pred nekaj leti s spremembo pravilnika o izplačilu rent omejila pospešene rente, ki so po novih pravilih manj pospešene kot včasih,« je pojasnil Vižintin. Tudi tisti, ki bodo imeli več kot 20.000 evrov prihrankov (pridobljenih od konca leta 2012 do upokojitve), ne bodo mogli prejemati pospešenih dodatnih pokojnin. Navedena omejitev ne velja za tiste, ki varčujejo individualno, ki lahko sicer poleg vseh oblik dodatnih pokojnin prihranke dobijo izplačane kadar koli tudi v obliki enkratnega izplačila.
Predčasna dodatna pokojnina
Poleg klasične dodatne pokojnine, ki jo lahko začnemo prejemati, ko se upokojimo, zakonodaja pri nas omogoča tudi predčasno dodatno pokojnino, ki jo lahko začnemo prejemati po dopolnjenem 53. letu starosti, in sicer v primeru, da nismo več zaposleni, torej da nismo vključeni v obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zagotavlja lahko dodatno socialno varnost ob izgubi zaposlitve v starejših letih ali pa si bodo lahko mladi v prihodnje »kupili« možnost, da bodo prej prenehali delati in nekaj let živeli le od dodatne pokojnine, preden se bodo formalno upokojili. Seveda se ta račun izide samo takrat, če so prihranki dovolj veliki. Za mlade bo to vedno bolj aktualno, saj se tudi v Sloveniji napoveduje zvišanje upokojitvene starosti.
Od česa je odvisna dodatna pokojnina?
Glavni vpliv na višino dodatne pokojnine ima seveda višina prihrankov, na podlagi katerih se nam ob upokojitvi izračuna višina dodatne pokojnine. Poleg tega imajo pomemben vpliv še starost ob začetku prejemanja rente in druge podrobnosti samega izračuna rente, v katerega so vključene tablice smrtnosti, tehnične obrestne mere in provizije ponudnika. V nekaterih drugih državah, na primer v Veliki Britaniji, poznajo tako imenovane prilagojene dodatne pokojnine, pri katerih se v izračunu upošteva tudi zdravstveno stanje vsakega posameznika. Nekdo, ki je v slabšem zdravstvenem stanju, je tako upravičen do višje dodatne pokojnine. Tega pri nas zakonodaja še ne omogoča, saj prepoveduje razlikovanje med posamezniki glede na osebne karakteristike z izjemo starosti.
