Letos bi po Roland Garrosu lahko znova pisali o presežkih Rafaela Nadala. Španski šampion je še neverjetnih trinajstič dvignil roke v Parizu. Le kdo bi nam zameril? A bodimo pošteni – potrebno se je pogovoriti še o nekom drugem. Potrebno se je pogovoriti o Igi Świątek. O igralki, ki je maja dopolnila 19 let. Prav toliko jih ima, kot jih je štel njen vzornik Nadal, ko je prvič osvojil francoski pesek. Pred tekmami posluša rock. AC/DC, Pink Floyd in Guns N’Roses. Okej, dober rock. Ob vstopu na igrišču se ji po ušesih menda sprehaja Welcome to the Jungle. In ko si v džungli, očitno ne igraš slabo. Ko je pred dnevi na znamenitem osrednjem igrišču Philippe Chatrier dvignila trofejo Suzanne Lenglen, je storila tisto, kar se je pričakovalo od rojakinje Agnieszke Radwańske – postala je sploh prva Poljakinja, ki ji je uspelo osvojiti turnir velike četverice. Mlada zvezdnica v Franciji ni bila le prvo presenečenje turnirja, bila je preprosto nedotakljiva. Na Poljskem razumljivo pišejo o Poland Garrosu.
Šolske klopi in teniški loparji
In kdo sploh je Iga Świątek? Iga je najstnica, ki, kot rečeno, rada posluša dobro glasbo in precej dobro igra tenis. Da je rokerica, pravi, se gre zahvaliti prejšnjim trenerjem, prste pri tem, da je uspešna športnica, pa ima vsekakor tudi oče Tomasz, ki je bil nekdaj uspešen olimpijski veslač. Šolo je zaključila pred kratkim. »Tenis do lani Igi ni pomenil vsega na svetu. Ob treningih je delala izpite v rednih rokih. Ob sedmih zjutraj je bila na igrišču, nato je poslušala predavanja,« pove o varovanki glavni trener Piotr Sierzputowski. V članski konkurenci pred tem zanimivo ni osvojila nobenega turnirja višjega ranga. V Parizu je torej med velikimi puncami kot prvega pobrala enega največjih. Zakaj pa ne. Za njo je 14 dni brez poraza.
Bilo je lepo in hkrati grdo. Grdo za igralke na drugi strani mreže, seveda. Pojasnimo: na sedmih tekmah ni oddala niza, izgubila je vsega 28 iger, v posameznem nizu ne več kot štiri. Še bolj kot statistika pa je močan vtis pustila njena igra. Spomnimo: Jelena Ostapenko je pred tremi leti prav tako zgodaj v karieri, pri rosnih dvajsetih letih osvojila Pariz. Vendar je Latvijka takrat slavila s tenisom na vse ali nič. Če so pri Jeleni leteli bombastični returni in številni winnerji, so pri Igi po igrišču letale predvsem nasprotnice. Na zmagovalni poti je izločila dve igralki prve četverice. Prvo igralko sveta Simono Halep je z velikim forehandom, odličnim gibanjem ter kombinacijo agresivnosti in mirnosti v pomembnih trenutkih odpeljala na sprehod v džunglo, ki ga zlepa ne bo pozabila. Pa čeprav je trajal samo 70 minut.
Veliki oder in krotenje čustev
A ne glede na velikanski uspeh in veliki skok na elektronski teniški lestvici – s 54. je čez vikend pristala na 17. mestu – je Iga, ko odloži Princeov lopar in pospravi Asics superge, vendarle devetnajstletnica iz Varšave. Rada ima matematiko, še raje mačke, na televiziji pa najraje gleda serijo Oglaševalci. Ostaja prizemljena, ne zna še vsega, na začetku je. »Oprostite mi, ker nisem dobra govorka. V življenju nisem imela veliko priložnosti, da bi dobila besedo kot zmagovalka,« je med drugim dejala v govoru po zmagi nad Američanko Sofio Kenin. Po 6:4 in 6:1 ter uri in 24 minutah, kolikor je v finalu potrebovala proti aktualni zmagovalki avstralskega slama, je bilo za mlado Poljakinjo vsega preveč.
»Ne vem, kaj se dogaja. Zame je to enostavno preveč. Noro je. Pred dvema letoma sem osvojila mladinski Wimbledon, zdaj sem tukaj.« Težko je seveda hoditi po džungli. A da kolena v težkih trenutkih vendarle ne klecnejo prepogosto, poleg glavnega in kondicijskega trenerja v njenem kotu že zelo dolgo skrbi psihologinja Darja Abramowicz. Darja je Igi skozi leta pomagala ukrotiti rokersko dušo, ki je znala v mlajših kategorijah izbruhniti že po eni sami slabo odigrani točki. Igralci tenisa bodo seveda razumeli. Menda sta v imenu čustev igrali tudi na ukulele. In očitno se je izplačalo, saj je bila psihološka pripravljenost v Parizu ena njenih največjih odlik. »Nisem imela visokih pričakovanj, vedela sem, da Sofia ni stroj, da bo finale stresen tudi zanjo. Osredotočila sem se na tehniko in taktiko.« Zveni preprosto, a seveda ni.
Igralka prihodnosti?
Toda to, da najdemo v ženski karavani številne obetavne igralke, ki zgodaj žanjejo uspehe dobrega dela, ni nekaj neobičajnega. Zgodba Ige s Poljske za tenis v resnici ni nekaj novega. Če kaj, je ravno to svojevrsten problem ženskega tenisa. Po Sereni Williams ni nove blagovne znamke. Bianca Andreescu je ameriško odprto prvenstvo osvojila lani pri devetnajstih, Sofia Kenin si je Melbourne letos pokorila pri enaindvajsetih, Naomi Osaka pa ima pri dvaindvajsetih kot prva Japonka v rokavu tri grand slame. Na petih od zadnjih osmih turnirjev velike četverice so se zmage v konkurenci WTA razveselile igralke, za katere je bil to prvi tovrsten uspeh. Če brskamo dalje, je bilo takšnih zgodb na zadnjih 20 turnirjih kar 12. Punce pridejo in grejo.
Pri moških je po drugi strani Dominic Thiem letos v New Yorku prvi takšen primer po letu 2014. Vprašanje torej ni, ali je Iga Swiatek igralka s potencialom, vprašanje za milijon dolarjev se glasi, ali je lahko poljska najstnica prvi obraz ženskega tenisa tudi v prihodnje? In kako dolgo? Se lahko obdrži na vrhu dlje kot Ashleigh Barty ali Simona Halep? Odgovore na ta vprašanje bo vsekakor dal le in samo čas. Od sobote pa vemo vsaj to, da ga Iga ne izgublja. Časa namreč. Po končani srednji šoli si je dala dve leti, da bi videla, kam jo bo pripeljal tenis. Tri mesece kasneje je že postala zmagovalka Roland Garrosa. Prvo poglavje je torej napisano. Naslov? Tu dvoma ni. Dobrodošli v džungli.
