S tem je Azerbajdžan prvič od vnovičnega izbruha konfliktov v Gorskem Karabahu priznal, da je obstreljeval cilje v Armeniji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Bakuju so pojasnili, da je azerbajdžanska vojska ponoči opazila, da v Armeniji blizu Gorskega Karabaha nameščajo raketne sisteme, pripravljene za uporabo. Nato so jih uničili, saj so bili po njihovi oceni namenjeni za obstreljevanje civilnih območij v Azerbajdžanu.
Tiskovni predstavnik armenskega obrambnega ministrstva Chouchan Stepanian je potrdil obstreljevanje na ozemlju Armenije, a zanikal, da bi nameravali obstreljevati civilne cilje v Azerbajdžanu. Te obtožbe je zavrnil kot povsem neutemeljene.
Izpostavil je, da na območje Azerbajdžana niso izstrelili niti ene rakete, si pa Armenija sedaj jemlje pravico, da napade vse vojaške objekte in vojaške premike na območju Azerbajdžana.
V Gorskem Karabahu je po skoraj dveh tednih spopadov v soboto začela veljati prekinitev ognja, za katero sta se ob posredovanju Rusije dogovorila Armenija in Azerbajdžan, a je nobena stran ne spoštuje in spopadi se nadaljujejo. V spopadih je bilo po podatkih AFP doslej ubitih najmanj 600 ljudi.
Spor glede Gorskega Karabaha, kjer je večinsko armensko prebivalstvo, in si ga lastita tako Armenija kot Azerbajdžan, sega v 90. leta prejšnjega stoletja, v čas razpada Sovjetske zveze, ko se je hotel odcepiti od Azerbajdžana. Območje je pod nadzorom Armenije, mednarodnopravno pa je del Azerbajdžana.
