Odlok o obvezni namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah, ki je bil v Uradnem listu RS objavljen pred tednom dni, določa, da morajo upravniki večstanovanjskih stavb ob vhodu vanje in ob vhodu v dvigalo – če ga stavba ima – zagotoviti namestitev razpršilnikov za razkuževanje rok. Piše še, kdo jih postavi, omenjeno pa je tudi, da strokovno utemeljenost ukrepa vlada ugotavlja vsakih 14 dni, v novi številki Nedeljskega dnevnika analizira novinar Damjan Franz Lu.
Razlog za takšen ukrep je med drugim povečanje števila okužb, dejstvo, da se novi koronavirus lahko prenaša tudi z dotikanjem površin, navsezadnje pa je to predvsem urbani virus, ki se najbolj širi v strnjenih naseljih in večjih mestih.
Do tu vse lepo in prav. Toda oblastniki ne bi bili oblastniki, če ne bi zadeve zaradi nejasne opredelitve v odloku zakomplicirali. Tako ni bilo povsem jasno, ali uredba zahteva namestitev razkužil prav v vsakem nadstropju, kjer ima dvigalo postajo, ali samo ob vhodu v pritličje. Izkazalo se je, da so nekateri upravniki in lastniki stavb odlok razumeli, kot da mora biti razkužilo ob vhodu v pritličju, vključno z vhodom v dvigalo, ne pa tudi po posameznih nadstropjih; medtem ministrstvo za zdravje in zdravstvena inšpekcija odlok interpretirata tako, da je treba razpršilnike namestiti v vsakem nadstropju, v katerem je mogoče vstopiti v dvigalo, in tudi ob vsak vhod, če ima stavba več vhodov.
Inšpekcija je že takoj odšla na teren in v nekaj dneh opravila več kot 160 inšpekcijskih pregledov v večstanovanjskih objektih, v približno dvajsetih primerih pa so ugotovili, da je razkužilo bodisi nameščeno le ob vhodu v objekt ali pa sploh ni nameščeno ne tam ne ob vhodu v dvigalo v pritličju ali v posameznih nadstropjih.
Poleg ne povsem jasne opredelitve v odloku (ne navaja, recimo, da je treba razkužila postaviti ob vseh vhodih) so se upravniki srečali še s težavo, ker je začel veljati pet dni po napovedani nameri, pri čemer je vlada odlok podpisala v petek, 2. oktobra, vmes sta bila tako še sobota in nedelja.
»Rok za namestitev razpršilnikov je bil spet izredno kratek. Od objave odloka do termina, ko morajo biti ti nameščeni (samo v našem upravljanju je več kot 2000 vhodov), je bilo samo nekaj dni. Niti podjetja, ki se profesionalno ukvarjajo zgolj z dobavami razkužilnih sredstev, niso bila na to pripravljena in založena z dovolj materiala. Torej so v ponedeljek zjutraj, redko kateri že v soboto, začeli nabavljati zadostne količine sredstev. Nato so morali po prejetju materiala tega še ustrezno opremiti z deklaracijami, ko je šlo za uvoz, medtem ko so bile čakalne vrste zgolj za oddajo naročila pri domačih proizvajalcih v ponedeljek nekajurne,« so povedali pri SPL, največjem slovenskem upravniku stavb.
»Navedeno pomeni, da je bilo za zbiranje in primerjanje ponudb v tem času premalo časa, zato smo se odločili, da uredimo nabavo in namestitev razkužil v najenostavnejši in najcenejši obliki takoj.« Upravniki govorijo o približno desetih evrih.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika.
Kratke hlače, peč pa na polno
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako se Slovenci ogrevamo med kurilno sezono, kako je novinarka Nedeljskega dnevnika preživela desetdnevno karanteno, kaj je o svoji karieri in življenju povedal igralec in režiser Boris Cavazza, kaj sta o obnašanju voznikov v prometu povedala policista, kam se bodo odslej usmerile cene goriva, kakšno neverjetno krajo so pred tremi leti izvedli romunski kriminalci – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
