Mednarodni denarni sklad (IMF) je v danes objavljenem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih Sloveniji izboljšal gospodarsko napoved za letos, po aprilski napovedi o osemodstotnem krčenju sedaj napoveduje 6,7-odstotni upad BDP. Napoved za 2021 je po novem nekoliko slabša, namesto 5,4-odstotne pričakuje 5,2-odstotno rast.
IMF nam za letos napoveduje 0,5-odstotno inflacijo, v prihodnjem letu naj bi ta znašala 1,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti naj bi bila letos osemodstotna, prihodnje leto pa šestodstotna. Poročilo za letos Sloveniji napoveduje 8,8-odstotni proračunski primanjkljaj, prihodnje leto 2,8-odstotnega, v presežek, ki je lani znašal 0,5-odstotka BDP, pa naj bi se slovenski proračun vrnil šele do leta 2024, ko naj bi znašal 0,1 odstotka BDP.
Napoved IMF je nekoliko bolj spodbudna kot napoved Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) iz začetka tega meseca, ki predvideva za letos 7,5 odstotni padec BDP, za prihodnje leto pa 3,5-odstotno rast, in skoraj identična septembra objavljeni jesenski napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Napoved urada, na kateri sloni tudi slovenska fiskalna politika, pravim da se bo BDP letos znižal za 6,7 odstotka, v prihodnjem letu pa porasel za 5,1 odstotka.
Kitajska naj bi že letos beležila rast
IMF je napoved za letos izboljšal, napoved za prihodnje leto pa poslabšal tudi za druga območja in države. Območje evra naj bi letos beležilo 8,3-odstotni padec BDP, kar je 1,9 odstotne točke bolje od prejšnje napovedi, prihodnje leto pa 5,2-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,8 odstotne točke slabše, kot je napovedal aprila. Svetovno gospodarstvo v celoti naj bi se po najnovejši napovedi letos skrčilo za 4,4 odstotka (po prejšnji napovedi za 4,9 odstotka), prihodnje leto pa zraslo za 5,2 odstotka (po prejšnji napovedi za 5,4 odstotka).
Podrobnejši pregled pokaže, da Nemčiji za letos napovedujejo šestodstotni padec BDP, v letu 2021 pa 4,2-odstotno rast, Franciji letos 9,8-odstotni padec, prihodnje leto šestodstotno rast, Italiji letos 10,6-odstotni padec, prihodnje leto 5,2-odstotno rast, Španiji pa letos 12,8-odstotni padec in prihodnje leto 7,2-odstotno rast. IMF je zelo izboljšal obete za ZDA, in sicer jim za letos namesto osemodstotnega napoveduje 4,3-odstotni padec BDP, za leto 2021 pa 3,1-odstotno rast. Najbolje naj bi jo odnesla Kitajska, kateri se po oceni IMF letos obeta 1,9-odstotna in v prihodnjem letu kar 8,2-odstotna rast.
IMF: Okrevanje bo dolgo in neenakomerno
Glavni razlog za negativno gospodarsko rast je seveda pandemija novega koronavirusa, zaradi katere bo po oceni IMF v hudo stisko padlo najmanj 90 milijonov ljudi. »Težki časi so, vendar se kaže nekaj upanja. Povečuje se obseg testiranja, zdravljenje se izboljšuje, testiranje cepiv teče izjemno hitro, mednarodna solidarnost se je utrdila, številna gospodarstva so že začela okrevati hitreje od pričakovanj,« je v poročilu zapisal IMF.
Razlog za optimizem vidi med drugim v tem, da se je Kitajska vrnila k trdnejši rasti hitreje od pričakovanj, poleg tega pa optimizem povečujejo fiskalni in monetarni ukrepi držav po svetu, ki so preprečili ponovitev katastrofe v letih 2008 in 2009. Kljub temu pa bo okrevanje po pandemiji po oceni IMF še dolgo, neenakomerno in nezanesljivo.
Organizacija zato države poziva, naj ne umaknejo prehitro politične podpore okrevanju, naj sodelujejo še posebej glede razvoja cepiv in zdravil ter pomagajo državam, ki imajo likvidnostne težave. IMF prav tako poziva k nadaljnji podpori podjetjem z moratoriji na odplačevanje dolgov in drugimi ukrepi, svetuje tudi povečanje javnih investicij v zdravstvo in infrastrukturo in premik delovne sile od poklicev, ki se bodo krčili, kot je turizem, v elektronsko poslovanje.
Umar: Poletno okrevanje se zaustavlja
Na Umarju so v včeraj objavljenem Ekonomskem ogledalu ugotovili, da je bil upad gospodarske aktivnosti območja evra v drugem četrtletju globok, a nekoliko manj izrazit od pričakovanj mednarodnih institucij. V Sloveniji se je po strmoglavljenju gospodarske aktivnosti v drugem četrtletju (medletno je BDP upadel za kar 13, 1 odstotka) maja začelo okrevanje v večini dejavnosti, ki se je nadaljevalo vse do julija, ko so bili nekateri kazalniki celo že blizu predkriznim ravnem, še posebej v trgovini. Zadnji kratkoročni kazalniki aktivnosti, kot so poraba elektrike in tovorni promet po avtocestah, pa po oceni Umar nakazujejo, da se okrevanje v avgustu in septembru ni nadaljevalo s podobnim tempom.
Krepitev proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je že avgusta upočasnila, najbolj v nizko in srednje nizko tehnološko zahtevnih panogah, manj pa v srednje visoko tehnološko zahtevnih panogah. Proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih panog, ki edine presegajo lanske ravni (za desetino v prvih osmih mesecih), je ostala visoka. Zaostanek za lanskimi ravnmi je bil še vedno največji v proizvodnji motornih vozil in panogah vpetih v avtomobilsko verigo (predvsem v kovinski industriji, pa tudi proizvodnji gum in električnih naprav). V gradbeništvu, kjer je bilo prvotno znižanje vrednosti del manj izrazito, so se prvi znaki okrevanja pokazali šele julija, aktivnost pa je bila, za razliko od drugih dejavnosti, precej nižja kot pred izbruhom epidemije.
Za zdaj spodbudni rezultati na trgu dela
Z oživitvijo gospodarske aktivnosti in podaljšanjem ukrepov za ohranjanje delovnih mest poleti ni prišlo do nadaljnjega poslabšanja razmer na trgu dela. Število delovno aktivnih je julija ostalo na podobni ravni kot v maja in junija, medletno pa je bilo nižje za okoli 1,5 odstotka. Glede na lansko leto je bil najbolj izrazit upad zaposlenosti v gostinstvu, za skoraj 7 odstotkov, in v drugih raznovrstnih dejavnostih, ki vključujejo tudi agencijsko delo (za 12,6 odstotka),
Aprila je število registriranih brezposelnih skokovito naraslo, v primerjavi z mesecem prej za skoraj 14 odstotkov, potem pa se do avgusta ni več povečalo in se je gibalo okoli 89 tisoč, medtem ko se je septembra celo nekoliko znižalo, na 83.766. Medletno je bilo septembra število registriranih brezposelnih večje za 20 odstotkov. Anketna stopnja brezposelnosti se je v drugem četrtletju povečala na 5,2 odstotka, kar je za eno odstotno točko več kot pred letom, a pod dolgoletnim povprečjem.
Potrošnja gospodinjstev, ki je bila v času epidemije občutno nižja, se je v poletnih mesecih okrepila v večini segmentov. Povečali so se predvsem med epidemijo odloženi nakupi neživil (pohištvo, športna oprema in gospodinjske, računalniške ter telekomunikacijske naprave) in osebnih avtomobilov, katerih prodaja je bila julija medletno višja že za 8 odstotkov. Med storitvami se je, predvsem z uvedbo turističnih bonov, močno povečalo število prenočitev, precej nižji kot pred letom pa so ostali izdatki za kulturne, športne, rekreacijske in druge razvedrilne storitve.
Septembra je bila v Sloveniji ponovno letna deflacija. K tej so znova največ prispevale nižje cene energentov, predvsem cene naftnih derivatov zaradi nizkih cen nafte na svetovnih trgih, ter medletno nižje cene poltrajnega in trajnega blaga. Rast cen storitev je bila septembra z 0,8 odstotki najnižja po letu 2016 in se je glede na predhodni mesec prepolovila, obenem pa so se na medletni ravni nekoliko znižale tudi storitve v skupini rekreacija in kultura. Po umirjanju sredi leta, se je v zadnjih dveh mesecih ponovno okrepila rast cen hrane in septembra presegla 4 odstotke.
