Britanski premier Boris Johnson je hotel sporazum o novih dvostranskih odnosih z Evropsko unijo po koncu prehodnega obdobja skleniti najkasneje do konca tega tedna. Čeprav britanska vlada še naprej želi skleniti dogovor z EU v naslednjih petih dneh, je verjetnost za to majhna, saj se strani še nista dogovorili o najtežjih vprašanjih. Ob tem pa bi lahko pogajanja propadla zaradi gospodarsko manj pomembnega vprašanja, namreč ribištva v vodah Velike Britanije. Diplomatska in pogajalska vročica se zato v teh dneh stopnjuje.
London za korenite spremembe
Kakšne bodo ribiške pravice članic EU v Veliki Britaniji od 1. januarja 2021 naprej, je postalo eno izmed pomembnih pogajalskih vprašanj tako za Združeno kraljestvo kot za osem severnoevropskih članic Unije, ki so v preteklih desetletjih imele koristi od bogatih ribolovnih območij britanskih ozemeljskih voda in britanske izključne ekonomske cone v Severnem morju.
Britanci bi v novem dogovoru o ribištvu radi zase dosegli bistveno boljše razdelitvene kvote, kot jim jih daje v 70. letih prejšnjega stoletja dogovorjena skupna evropska ribiška politika, katere namen je bil vzpostaviti trajnostni ribolov v evropskih morjih.
Ribičem iz tako imenovane obalne osmerice (svoje ribiške interese najmočneje zastopajo Francija, Nizozemska, Belgija in Danska) pa je v interesu, da bi ohranili čim večje kvote ribolova v britanskih vodah. Tam smejo do vsega šest milj pred obalo Združenega kraljestva na letni ravni poloviti približno 700.000 ton rib. Britanske ribiške ladje pa imajo možnost dostopa tudi do drugih evropskih voda, a smejo tam iz morja potegniti največ 100.000 ton rib. Dejansko britanske ribiške ladje večinoma niso daljše od desetih metrov in sploh ne zmorejo daljših plovb v tuje vode, medtem ko so v domačih vodah soočene z močno konkurenco tudi večjih ribolovnih ladij iz EU. Tako uradni London želi zdaj v pogajanjih za čas po koncu prehodnega obdobja doseči popoln preobrat ribiških kvot.
Ostra francoska stališča
V Veliki Britaniji se na zaščito lastnih ribolovih lovišč gleda kot na najvidnejši kazalnik tega, ali je bil brexit uspešen. To področje ima posebno politično težo pri vprašanju »povrnitve suverenosti«, pa čeprav je ribiški sektor relativno majhen. Zaposluje 12.000 ljudi, njegovi prihodki pa predstavljajo zgolj 0,1 odstotka državnega BDP.
Najostrejša stališča do ohranitve ribiških pravic v britanskih vodah iz držav severnoevropske obalne osmerice prihajajo iz Francije. Tamkajšnjim ribičem je močno v interesu, da bi njihove ribolovne kvote po 31. decembru veljale še naprej. Pred severno obalo Francije so namreč le manjše ribe, ki zaplavajo proti britanski obali in Severnemu morju, ko odrastejo. Tam spet drstijo, jajčeca pa tok nosi pred francosko obalo, kjer ribe odraščajo.
London je sprva razmišljal, da bi se vsako leto sproti poskušali dogovoriti o obsegu ulova in tudi o vrstah rib, ki bi jih evropske ladje smele z mrežami potegniti na krov iz britanskih vod. A Evropska unija v takšno sprotno prilagajanje ni privolila. Zagovarjala je dolgoročnejši dogovor, še najraje pa bi kar obdržala status quo.
Bojazni francoskih ribičev, da bi utegnili ostati brez pomembnih ribolovnih lovišč, so se v zadnjih tednih še okrepile. Jasno je namreč postalo, da želi Velika Britanija popolni nadzor nad svojimi ribolovnimi območji. Za zdaj naj bi bila Evropski uniji pripravljena ponuditi zgolj triletno prehodno obdobje do leta 2024, potem pa evropske barke v britanskih vodah ne bi bile več dobrodošle. Posledično se je močno zaostrilo francosko stališče: brez dogovora o ribolovu ne bo dogovora o prihodnjih odnosih, se glasi uradno stališče Pariza.
Evropski voditelji bodo ta teden na vrhu razpravljali prav o končnici pogajanj z Veliko Britanijo. Evropski pogajalec Michel Barnier od predsednikov vlad pričakuje nove smernice za zaključek pogajanj, ki bi se utegnila zavleči v prvi teden novembra – če bo zaznati pripravljenost za kompromis. Že pred časom pa je Barnier dejal, da bo dogovor Londona in Bruslja pri ribištvu treba iskati nekje med britansko željo, da bi spremenili vse, in evropsko željo, da se ne bi spremenilo nič.
