Župan Lejaz je velmožu Možbesedi naročil, da mora od vseh oseb, ki izdajajo kakršna koli pisanja, v katerih je na koncu pravni pouk, prevzeti in organizirati delo. Ko je ugotovil, da ima samo nad policajem neposredno oblast, ga je takoj zamenjal. Ker si je želel nadzorovati še koga, se je spravil nad tožilca, sodnika, inšpektorje in nadzornike vsega mogočega. Vendar mu je bilo razloženo, da so vsi neodvisni. Pa se je udaril po čelu: »O, če je pa tako, bom pa pripravil spremembe predpisov, ki bodo postavili organizacijo in postopke tako, da bodo bolj enostavni ter zaviti v plašč neodvisnosti in učinkovitosti.« Takoj je z zadovoljnim nasmehom tekel k županu Lejazu.
Možbeseda je, kot po navadi, začel bruhati stavke, ki so bili hitrejši od njegovih misli. Nevzdržno se mu zdi, na primer, da policaj zbere dokaze, te dokaze predloži tožilcu, ki jih tehta, ali bi obtožnica zdržala pri sodniku. Nato pa sodnik sklicuje obravnave in na koncu razsodi, po navadi v nasprotju z mnenji butalske oblasti ali Butalcev. Enako velja tudi za postopke drugih, ki izdajajo pisanja s pravnim poukom. Koliko časa nato še preteče, če se kdo od udeležencev na pisanje pritoži? Če je pritožnik prvorazredni Butalec, zadeva zagotovo zastara. Vse to traja leta, pa jim nihče nič ne more, ker so neodvisni.
Zato je umotvor Možbesede bil, da je treba postopke pri pregonu pospešiti. To pa je enostavno rešljivo, če združimo naloge treh, policaja, tožilca in sodnika, v naloge, ki jih opravi ene oseba. Inspiracijo je dobil, ko je slišal, od nekoga, o nekakšnem kadiji, ki je preganjal lopove nekje na Balkanu, izjemno hitro in uspešno.
Zato predlaga, da bo na to novo neodvisno dolžnost, s strani župana imenovan, ne kadija, ampak dijak. On bo vodil vse postopke. Od preiskav, zbiranja dokazov, pisanja obtožnic, vodenja morebitnih obravnav in razsodbe. Tudi vsa odločanja o pravnih sredstvih lopovov bodo v pristojnosti dijaka. Prav tako bo dijak vodil vse postopke od prijav do odločitve na zadnji stopnji, namesto preštevilnih oseb, ki skrbijo za neodvisen nadzor vsega, kar se v Butalah dogaja.
O vsakem postopku bo poročal Možbesedi, ki bo pri županu Lejazu preveril, kakšno je njegovo strokovno mnenje, ki bo zelo kratko, palec gor ali pa dol. Na ta način bi se postopki lahko skrajšali na manj kot tri mesece. Ker je nekje slišal nekaj o neodvisnosti organa in laičnem sodstvu, dijaku ni nujno biti strokovno usposobljen. On mora samo vedeti, kam kaže županov palec, upoštevati usmeritve Možbesede in napisati enostavno obrazložitev. Neodvisnost in pravilnost sta tako do konca postopka zagotovljeni.
Župan Lejaz se je zadovoljno muzal in takoj dodal, da je povedano samo del njegovega večjega načrta, s katerim bo rešen tudi predlog Možbesede. Kot največjo skrivnost je Možbesedi, pod pretnjo nepreklicne odstavitve, razložil svojo vizijo. Spremenil bo butalsko ustavo. Vse tam omenjene samostojne in neodvisne veje oblasti bo združil v eno neodvisno deblo, brez vej, ki ga bo obvladoval samo on. Zakonodajalec je sedaj posredno itak on, ker butalski Zbor vedno sprejema le njegove predloge. Butalsko sojenje bo uredil Možbeseda, na podlagi svojega predloga. Izvršna oblast je pa itak on. Za uresničitev te genialne ideje je treba spremeniti butalsko ustavo.
Najprej bo spremenil volilni zakon. V gostilni bo sklical butalski Zbor, kjer se bo jedlo in pilo do onemoglosti. Nato pa bo vsem kruhoborcem obstoječega mandata obljubil še osebne koristi, če bodo glasovali za nov volilni zakon. Vrli Butalci bodo vsi enotno glasovali za, čeprav sploh ne bodo poznali vsebine. Bistvo novega volilnega zakona bo, da se na volitvah izvoli samo en kandidat, tisti, ki dobi največ glasov. Ta postane župan. Župan bo imel svojo listo. S te liste bo župan imenoval v butalski Zbor njemu najbolj zveste in všečne kruhoborce, v številu, kolikor je v gostilni stolov. Tako bo imel župan stoodstotno podporo zakonodajalca. S tako podporo pa ne bo težko spremeniti butalske ustave.
Ostanejo samo še moteči neodvisni butalski mediji. Vendar ima pa že rešitev. Tudi te bo združil v eno medijsko hišo, v katero bo razporedil preostale s svoje liste. Butalska medijska hiša bo lahko izdajala in oddajala enkrat na dan županova razmišljanja in samohvale. Dajanje drugih informacij bo prepovedano, pod pretnjo ukrepanja dijaka.
Možbeseda je vzhičen z odprtimi usti zijal. Župan Lejaz pa je dodal: »Le jaz sem sposoben to narediti in voditi, če bodo Butalci še taki, kot so zdaj.«
Tomaž Šumi, Lesce