Sestava mavčnokartonskih plošč je preprosta in vse pove že njihovo ime. Osnovna različica je zgolj mavčna plošča, na obeh straneh oblečena v sloj kartona. Plošče so paroprepustne, negorljive, vpijajo presežno vlago iz prostora in izboljšujejo mikroklimo. Za mehanske poškodbe so občutljive bolj kot betonske stene, a med normalno vsakodnevno uporabo redko pride do težav. Na mavčnokartonske plošče lahko obesimo veliko težo, vrtanje in zabijanje pa je v primerjavi z betonom neprimerno lažje.

Zidni vložki za lažja bremena

Številna lahka bremena lahko na mavčne plošče pritrdimo z žebljički. V primerjavi z betonskimi stenami so mavčnokartonske plošče v tem pogledu precej praktične, saj lahko vanje zapičimo že risalni žebljiček, prav tako tudi žebljičke za obešanje manjših okvirjev. Za srednje težka bremena se tako kot pri stenah iz drugih materialov uporablja zidne vložke. Če nimamo namenskih vložkov za mavčne plošče, so pogojno uporabni tudi tisti za vijačenje v beton. Ker so daljši, stik s steno ni najbolje izkoriščen. Priporočamo uporabo vložkov za mavčnokartonske plošče, ki jih prepoznamo zaradi širšega premera in navoja na zunanji strani. Izdelani so iz plastike ali kovine in imajo včasih že priložen vijak. V steno najprej zavrtamo luknjo, manjšo od vložka, nato pa vložek privijačimo v tesen stik z mavcem. Najbolje je, da vijačenje opravimo ročno, da s premočnim sunkom baterijskega vrtalnika ne bi poškodovali mavca in s tem onemogočili vložku, da bi tesno zagrabil.

Sidranje in dvojne plošče

Za obešanje na mavčnokartonske stene so najbolj uporabni zidni vložki, ki se na notranji strani votle stene razprejo. Uporabni so za različne tipe sten in ne zgolj za mavčnokartonske – uporablja se jih za sidranje v betonskih stenah, votlih betonskih zidakih, opeki in drugje. Gre za kovinske vložke, ki se jih po namestitvi v steno razpre s posebnimi kleščami. Izključno za votle stene je uporabna poenostavljena različica s preklopom, ki se na notranji strani stene odpre. Enostavna konstrukcija je zelo zanesljiva, saj ustvari tesen stik med vijakom in steno. Nosilnost je odvisna zgolj od nosilnosti plošče, saj vijakov po razprtju iz stene ne moremo več potegniti. Za večjo nosilnost se lahko suhomontažne stene izdela dvoslojno, kar omogoči tudi lepljenje keramičnih ploščic in večjo trdnost, kadar gradimo predelne stene.

Najtežja bremena pritrjujemo na konstrukcijo

Obešanje težjih bremen na mavčnokartonske plošče je najlažje izvedljivo, če poznamo postavitev konstrukcije pod steno. Pri nameščanju stenskih omaric, velikih ogledal, polic in televizorskih nosilcev imamo precej lahko delo, če poznamo lokacije kovinskih profilov, na katere so pritrjene plošče. Ti profili imajo dobro nosilnost, zato bremena pritrjujemo na steno tako, da vijak skozi ploščo zareže v profil. Ker so profili nameščeni na enakomerni razdalji, jih ni težko poiskati. Uporabimo lahko stenski detektor kovin in električnih vodov ali pa s tanjšim žebljičkom in metodo preizkušanja. Vijačenje bremen v aluminijasto konstrukcijo je najbolj zanesljiv način pritrjevanja na mavčnokartonske plošče. Posamezna točka pritrditve lahko prenaša večdesetkilogramska bremena, način pritrjevanja pa je še posebno priporočljiv, če montiramo omarice in police, na katere vsakodnevno odlagamo stvari.